Drevo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Drevo (razločitev).

Drevo pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom. Na spodnji stani debla so korenine, zgoraj pa veje, ki tvorijo krošnjo.

Vsebina 1 Značilnosti dreves 2 Pomembnost dreves 3 Zanimivosti 4 Zunanje povezave

[uredi] Značilnosti dreves

• listi/iglice
• cvetovi
• plodovi
• seme
• morfologija
• Skupinska/samostoječa
• korenine
• Starost, obseg debla in višina

[uredi] Pomembnost dreves

Drevo lahko primerjamo s kemično tovarno. Za primer si oglejmo bukev. V 80 letih lahko zraste 25 m visoko. Krošnja ima premer 15 m, prostornino 2700 m³ in 800.000 listov s skupno površino 1600 m², ki zasenči 160 m² tal. Vsako uro porabi 2,3 kg ogljikovega dioksida in 1 kg vode ter proizvede 1,6 kg grozdnega sladkorja in 1,7 kg kisika. Ta kisik zadostuje za dihanje 10 ljudi. V 80 letih tako predela 40 miljonov m³ zraka. Vsebuje 15 m³ lesa, ki posušen tehta 12 ton.

[uredi] Zanimivosti

• Sekvoja (Sequoia sempervirens) lahko zraste čez 100 m visoko.
• Mamutovec (Sequoiadendron giganteum) lahko dočaka več tisoč let in ima prostornino do 1500 m³.
• Bonsai se imenuje drevo, ki zaradi človeških posegov ostane zelo majhno.
• Cipresa vrste Taxodium mucronatum je lahko debelejša od 10 m.
• Drevo vrste Larix gmelinii prenaša mraz do -70 C.
• Jelka Abies squamata lahko živi na 4600 m nadmorske višine.
• Balza je zelo lahek les (modelarstvo).
• Pionirske vrste dreves so tiste, ki prve zrastejo na goličavi.

[uredi] Zunanje povezave