Tapiserija iz Bayeuxa
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tapiserija iz Bayeuxa je vezenina iz leta 1077, na katerem je upodobljena zgodba o bitki pri Hastingsu (iz leta 1066). Tapiserijo je dal izdelati škof Odo iz Bayeuxa. Prvotno so tapiserijo hranili v mestni katedrali, danes pa je na ogled v posebnem muzeju.
[uredi] Zgodba na tapiseriji
Tapiserija je v bistvu neke vrste srednjeveški strip, ki pripoveduje o dogodkih, ki so pripeljali do bitke pri Hastingsu in o bitki sami. Kralj Edvard, ki ni imel potomcev, pošlje plemiča Harolda Godwinsona v Normandijo k Viljemu, da bi mu povedal, da so ga izbrali za naslednjega angleškega kralja. Na poti Harolda ujamejo Galci. Na Viljemovo posredovanje ga izpustijo in Viljem ga povabi s seboj na bitko. Ko preženeta napadalce gradu, Harold pri svetih relikvijah priseže, da bo podpiral Viljema pri prizadevanjih za angleški prestol. Ko se Harold vrne v Anglijo, mu Edvard pod pritiskom prepusti prestol. Tedaj se na nebu prikaže Halleyev komet, ki je znanilec nesreče. Ko Viljem sliši, da ga je Harold izdal, zbere ladjevje in napade Anglijo s približno 7000 možmi. Pred bitko z Viljemom Harold premaga še enega kandidata za prestol, Vikinga Harolda Hardraadaja. Med tem Normani plenijo po vaseh. Končno, 14. oktobra 1066 se vojski Harolda in Viljema spopadeta. Moči so izenačene, najprej napadejo lokostrelci, nato pa še vitezi. Govori se, da je Viljem padel, vendar si sname čelado in se razkrije svojim vojakom, ki jim tako vlije nove moči. Angleži so premagani, Harold je ubit, Normani so zmagovalci.
[uredi] Nadaljevanje
Viljem Osvajalec je bil kronan na božični dan istega leta. Ko so ljudi vprašali, če ga sprejmejo za kralja, so pritrdili s tako močnim glasom, da so normanski vitezi mislili, da so Viljema napadli in so zažgali hiše okrog cerkve. Tako je bil Viljem kronan sredi zmede brez prisotnih pri obredu.
