Saksofon
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Saksofon je glasbilo, ki je nastalo v obdobju romantike (1846), skonstruiral pa ga je Adolphe Sax kot povezavo med kovinskimi trobili in lesenimi pihali. Saksofon je eno redkih glasbil, ki nosijo ime svojega izdelovalca. Saksofon igrajo saksofonisti, sestavljen pa je iz treh delov: ustnika z jezičkom, vratu (pipe) in telesa s tipkami.
Glede na dolžino resonacijske cevi in s tem višine dobljenih tonov poznamo več vrst saksofonov:
- Soprillo saksofon je proizvod nemškega izdelovalca Benedikta Eppelsheima, uglašen v B;, transponira za oktavo višje od sopranskega. Njegova posebnost je klapna za prepih oktave, saj je nameščena na ustniku
- sopranino saksofon, uglašen v Es; transponira za malo terco navzgor
- sopranski saksofon, uglašen v B; transponira za veliko sekundo navzdol
- alt saksofon, uglašen v Es; transponira za veliko seksto navzdol (najpogostejši član družine saksofonov)
- tenor saksofon, uglašen v B; transponira za veliko nono navzdol
- bariton saksofon, uglašen v Es; transponira za oktavo in veliko seksto navzdol (oktavo nižje od altovskega)
- bas saksofon, uglašen v B; transponira za oktavo nižje od tenorskega
- kontrabas saksofon, uglašen v Es; transponira za oktavo nižje od baritonskega
- subkontrabas saksofon ali tubax je proizvod nemškega izdelovalca Benedikta Eppelsheima, podoben je saruzafonu; navkljub presenetljivemu imenu pa je njegov najnižji obseg le malo prekorači spodnje note Saksovega kontrabasovskega saksofona.
Glede na vrstni red patentiranih saksofonov v pravni listini bi lahko sklepali, da so Saksa v prvi vrsti zanimali nižji instrumenti te vrste. Za razliko od ostalih pihalnih instrumentov lahko saksofon prilagaja jakost (dinamiko) izvajanja veliko bolje v vseh registrih. Npr., flavta in fagot sta v nizkem registru šibka in ne zmoreta glasnih tonov, oboa je v nizkem registru glasna in ne zmore tihih tonov, itd.
Obseg tonov, ki jih ti instrumenti lahko zaigrajo, je v notah vselej zapisan od malega b do d3 (seveda z izjemami za virtuoze), naštete transpozicije pa so dejanski slišni toni, glede na zapisane. Celotna družina teh instrumentov tvori velik tonski obseg: od kontra Des do g3. V splošnem sta najbolj uporabljana altovski in tenorski saksofon, največkrat v jazzovskih in plesnih ansamblih, vojaških godbah in ansamblih zabavne glasbe.
Na tem instrumentu je pogosti način igranja tako imenovani vibrato, tehnika, ki je bila poprej drugim pihalom neznana.
[uredi] Zunanje povezave
[uredi] Glej tudi
- Seznam slovenskih saksofonistov
- Seznam saksofonistov