Narodnoosvobodilni boj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) je oznaka za obdobje med leti 1941 in 1945, ko je KPJ vodila boj proti okupatorjem na območju Jugoslavije in s tem Slovenije.
Narodnoosvobodilna borba pod vodstvom komunistične partije in vrhovnim poveljnikom Josipom Brozom Titom je imela podporo in zaupanje večine prebivalcev Jugoslavije.
Ob kapitulaciji Italije septembra 1943 je bilo svetu jasno, da je naci-fašizem obsojen na poraz, slovenski domobranci pa so kljub temu sodelovali z okupatorjem do konca, čeprav je bila takrat idealna priložnost za prestop na drugo stran. V Jajcu so 29. in 30. novembra 1943 na drugem zasedanju AVNOJ-a potrdili AVNOJ kot vrhovnega zakonitega predstavnika narodov Jugoslavije. Delegati so potrdili odločitve Slovenskih predstavnikov o priključitvi slovenskega primorja in vseh zasedenih delov Slovenije k svobodni Sloveniji v Federativni Jugoslaviji. Vse odločitve AVNOJ-a so že v decembru 1943 priznale vlade zahodnih zaveznikov, v januarju 1944. pa še vlada Sovjetske Zveze. Zavezniki so se na Jaltski konferenci 4. do 12. februarja 1945 odločili, da kvizlinškim enotam ne bodo podelili statusa vojnih ujetnikov.
V Jugoslaviji se je edino KPJ pridružila zavezniški antifašistični koaliciji, buržoazno meščanske stranke Kraljevine Jugoslavije pa ne, ker so že pred začetkom druge svetovne vojne pristopile k trojnemu paktu med Nemčijo, Italijo in Japonsko.
V Sloveniji je OF predstavljala širšo koalicijo večine političnih sil zato se je nastanek in značaj NOB v Sloveniji nekoliko razlikoval od ostale Jugoslavije.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta vojaškozgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
