AVNOJ

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

AVNOJ - Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije, v srbohrvaščini Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije, je bil politični organ, ki je predstavljal narodnoosvobodilno borbo (NOB) jugoslovanskih narodov in narodnih manjšin.

[uredi] Prvo zasedanje

Po osvoboditvi Bihaća, nastanku obsežnega osvobojenega ozemlja (50.000 km²) in velikih uspehih narodnoosvobodilnega gibanja v vsej Jugoslaviji (Narodnoosvobodilna vojska (NOV), je tedaj štela 150.000 borcev), je centralni komite Komunistične partije Jugoslavije sklenil, da pospeši ustanovitev organa, ki bi pred svetom predstavljal borbo narodov Jugoslavije proti okupatorjem. V noči 26. novembra 1942 se je na skupščini v Bihaću zbralo 54 predstavnikov vseh pokrajin, razen Slovenije in Makedonije (ofenziva), ter ustanovili AVNOJ. Na tem zasedanju so sprejeli resolucijo, v kateri so prikazali resnične razmere v Jugoslaviji in lažno vlogo jugoslovanske kraljeve vlade v Londonu (ta je pred svetom predstavljala akcije partizanske vojske kot akcije svoje, četniške vojske). AVNOJ je postal najvišji organ oblasti v Jugoslaviji, njegov izvršni odbor je imel vse značilnosti vlade. Prevzel je skrb za delo narodnoosvobodilnih odborov (NOO) in graditev ljudske oblasti, kar je prej opravljal vrhovni štab NOV in POJ (Partizanski odredi Jugoslavije). AVNOJ je prevzel politične, vrhovni štab pa vojaške zadolžitve. Predsednik AVNOJ je bil dr. Ivan Ribar, člani izvršnega odbora pa Nurija Pozderac, dr. Ivan Ribar, Pavle Savić, Mladen Iveković, Veselin Masleša, Vlada Zečević, Ivan Milutinović, Sima Milošević in Mile Peruničić.

[uredi] Drugo zasedanje

Velike zmage NOV po kapitulaciji Italije, uničenje četniške vojske ter priznanja, ki so jih poleti in jeseni 1943 dali zavezniki NOB, so omogočili II. zasedanje AVNOJ v Jajcu, 29. in 30. novembra 1943 (pozneje je bil 29. november državni praznik - Dan republike). Na njem so na Titov predlog AVNOJ razglasili za zakonodajno telo, kralju Petru in njegovi vladi so odrekli pravico, predstavljati jugoslovanske narode in mu prepovedali vrnitev v domovino. Ustanovili so novo vlado (Narodni komite osvoboditve Jugoslavije, NKOJ), Josipu Brozu pa na predlog Moše Pijada podelili naziv maršala.