Ludvik XIV.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ludvik XIV. (Louis-Dieudonné), francoski kralj, * 5. september 1638, † 1. september 1715)
Ludvik XIV. imenovan tudi Sončni kralj je vladal kot kralj Francije in kralj Navarre od 14. maja 1643 do svoje smrti.
Vsebina |
[uredi] Francija pred Ludvikom XIV.
Po frondi je Mazarin, ki je vladal namesto mladega Ludvika XIV., prisilil Španijo, da je podpisala pirenejski mir (1659). Francija je s tem mirom dosegla nekaj ozemlja na jugu, trdno mejo v Pirenejih in ženitno pogodbo med Ludvikom XIV. in najstarejšo hčerko španskega kralja Filipa IV.
[uredi] Ludvik XIV. pride na oblast
Po Mazarinovi smrti (1661) je prišel na oblast Ludvik XIV. ter nadaljeval absolutistično politiko svojih predhodnikov. Obnovil je vladarske predpravice, odpravil položaj prvega ministra, visoko plemstvo je zadolžil za razne službe na dvoru ali pa mu je dajal denarne podpore, tako da je postalo popolnoma odvisno od njegove milosti, ter utrjeval svoj položaj kralja po božji pravici, sončnega kralja. Škof Bossuet je v Razpravi o svetovni zgodovini in v spisu Politika, ki izhaja iz Svetega pisma, teoretično upravičil in utemeljil veljavnost božanskega poslanstva sončnega kralja.
[uredi] Popolna vladavina Ludvika XIV.
Po frondi je bilo v Franciji naslednje stoletje zelo malo uporov. Nobenega med plemiči, le en protestantski in nekaj kmečkih uporov. Namesto tega je kralj spodbujal vero v svoj polbožanski položaj. Večina monarhov celinske Evrope je imelo Ludvika za mojstra vladarskih veščin. Vendar tudi Ludvikova vladavina ni bila tako popolna. Za vsem njegovim bliščem in državniškimi uspehi so se skrivali problemi v notranji strukturi države, duhovna nesvoboda, razmajane državne finance in nazadovanje v gospodarstvu. Ob gradnji palače v Versaillesu je postala zelo očitna Ludvikova moč, ki se je kazala tudi v pravilih vedenja in življenja na dvoru. Ludvik je zopet vpeljal intendante ter z njimi okrepil civilno oblast. Zdaj je lahko kralj posegal v vsakdanje življenje navadih ljudi. Tega si pred tem nebi mogli predstavljati. Zdaj so imeli natančno predpisane obleke, plače, vedenje in verovanje. Tako rekoč je moč Ludvika XIV. postala absolutna. Države ni več delil z vrhovnim sodiščem, plemiči ali protestanti. To povejo tudi besede, ki naj bi bile njegove: "L'etat, c'est moi.-Država, to sem jaz."
[uredi] Vojaški absolutizem
Absolutizem je najbolj viden v vojaških zadevah. Ludvik XIV. je veliko raziskoval. Vsakič si je Francija močneje utrdila meje in se bolj zavarovala pred tujimi vpadi. Toda za to je bila potrebna vedno večja armada. Do leta 1696 je bilo francoskih vojakov že več kot duhovnikov in vsak četrti podložnik Ludvika XIV. je bil vpoklican.
[uredi] Vojaški poraz
Vilijem III. Oranski z Nizozemske ni verjel v Ludvikovo moč. Leta 1688 je premagal njegovo mornarico, ki jo je sestavljalo 221 bojnih ladij, kar je zelo veliko. Tudi na kopnem je Viljem s svojimi habsburškimi zavezniki uspel zbrati armado enakovredno francoski. Po Viljemovi smrti so Nizozemci večkrat zapored porazili generale Ludvika XIV.. Borili so se dokler ni Francija klonila.
[uredi] Konec Ludvikove vladavine
Predvsem vojskovanja brez uspeha so Franciji prizadejala vedno večje finančne probleme, katerim so sledila nezadovoljstva vseh državljanov. Tako so si po smrti Ludvika XIV. vsi oddahnili. Kljub vsemu pa se je Ludvikova reforma vladanja vzdrževala naprej po njegovih naslednikih v Franciji in Španiji.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Viri
- Človek in čas - Absolutizem - Napoleonova doba; Založba Mladinska knjiga
- Ilustrirana zgodovina sveta; Cankarjeva založba
- Zgodovina v slikah; Državna založba Slovenije
