Konfucionizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Konfucijanstvo ali konfucionizem je vzhodnoazijska filozofska smer, ki jo je uvedel kitajski modrec in filozof Konfucij.

Temelji na šestih klasičnih knjigah najzgodnejše kitajske književnosti. Kitajska zgodovina je zelo revna, kar se tiče mitologije, verovanja v različne bogove, saj je nebesno načelo popolnoma brezosebno, neločljivo od zemeljskega. Počelo vsega, zakon neba je tao. Celotni nauk temelji na štirih načelih: ji - pravičnost, sin - iskrenost do sebe in do drugih, šu - ne delaj drugim, kar ne bi rad, da drugi delajo tebi (pasivni jin princip), čung - delaj drugim, kar bi rad, da drugi delajo tebi (aktivni yang princip). Izrednega pomena so namreč odnosi, saj v vsakem odnosu obstajata dve osebi, predmeta, ki sta med seboj povezana; prvi je tisti, ki vodi in drugi, tisti, ki je voden. Samo zakoni v državi ne zadostujejo. V državi mora vladati zakon morale - svoboda govora in delovanja. Materialni napredek naroda je odvisen od moralnih in ne od materialnih dejanj (človeka pahnejo v pogubo).

[uredi] Konfucijevi izreki

• Izberi si vsaj tako dobrega prijatelja, kot si sam; prijatelja lahko vljudno opozoriš na njegove napake, ampak ne za vsako ceno.
• Naj ti ne bo težko, če te ljudje ne poznajo, važno je, da ti poznaš njih; prizadevaj pa si, da boš postal takšen, da boš vreden tega, da te ljudje spoznajo.
• Zavedaj se tega, kar veš, ne zavrzi svojega mnenja. Ko se priključiš drugim, ne zavrzi svojega mnenja.

S kitajsko kulturo in konfucianizmom je tesno povezano Konfucijevo ime (Kong Zi ali mojster Kong). Konfucij ni avtor kitajske kulture, je pa njen glavni urednik. Konfucij je bil rojen 551 pr. n. št.. Ko je bil star 3 leta mu je umrl oče, vzgajala pa ga je mati. Zaradi denarne stiske se je bil prisiljen sam preživljati. V začetku je opravljal služabniška opravila. Ker je bil ves čas v stiku s preprostimi ljudmi je bila tudi njegova celotna filozofija v demokratičnem tonu. Kasneje je postal učitelj in zaradi svoje praktične modrosti in kvalitete se je njegov ugled hitro širil in pritegnil si je krog vnetih učencev. Pri 50 letih je začutil božjo poslanstvo in je začel potovati po različnih državah, kjer je vladarjem dajal svoje nasvete za vladanje, čeprav ga za to niso prosili. Zaradi njegovih idej po prenovitvi družbenega reda so se mu ljudje kmalu začeli posmehovati, ob njem so ostali samo še njegovi učenci. Njegov nauk se je začel hitro širiti po njegovi smrti leta 479 pr. n. št.. Do komunističnega prevzema oblasti je na Kitajskem konfucianizem veljal za največjo posamezno intelektualno silo. Danes zgodovinarjem še vedno ni jasno kako je mogoče, da je zbirka izrekov, tako očitno didaktičnih in suhoparnih tako oblikovala celotno civilizacijo.

Da bi razumeli Konfucijevo moč in vpliv, moramo njegovo življenje in nauke obravnavati v luči problema, ki ga je mučil – to je bil družbena anarhija. Zgodnja Kitajska ni bila nič bolj in nič manj nemirna kot druge dežele. Obdobje od 8. do 3. stol. pr. n. št. je pomenilo zlom dinastije Zhou. Med seboj bojujoči se baroni so bili prepuščeni sami sebi in so ustvarjali prav tako stanje, kot je vladalo v Palestini v dobi sodnikov, ko je vsak počel, kar se mu je zdelo, da je prav.

Zaradi takšnih razmer je Konfucij napisal svoje ideje kako spremeniti svet:

Ren

Ren pomeni idealen odnos, ki naj vlada med ljudmi. Izraz prevajajo kot dobrota, človečnost, dobrohotnost, ljubezen.

Jun zi

Če se ren nanaša na odnose med ljudmi, se jun zi nanaša na ljudi, ki gojijo te odnose. Izraz prevajajo kot najvišja oseba, najboljša človečnost, zrela oseba.

Li

Li ima dva pomena. Prvi je primernost oz. način, kako bi naj bile stvari opravljene. Drugi pomen te besede pa je obreden. To, kar je potrebno narediti, naj spremla obred.

De

De pomeni moč, še posebej pa [[oblastgg, s katero je mogoče vladati ljudem.

Wen

Ta pojem se nanaša na miroljubne veščine v nasprotju z borilnimi veščinami – na glasbo, umetnost, poezijo, torej na višjo stopnjo kulture v njenem estetskem in duhovnem smislu.

[uredi] Kako so Kitajci videli konfucijanski načrt?

Kazalo se je kot nikoli končan načrt samokultiviranja z namenom, da bi postali bolj človeški. Dober človek si nenehno prizadeva biti še boljši.

Konfucij noče, da bi ljudje iskali boga v sebi ampak v medčloveških odnosih, svetništvo v osami je za Konfucija nesmiselno. Po Konfucijevem nauku so bili nekateri ljudje drugim podrejeni. Zanj je bilo samoumevno, da otroci spoštujejo starše, da mlajši otroci spoštujejo starejše brate in sestre in da žena spoštuje moža. Ker bi nekateri nadrejeni lahko hitro podlegli skušnjavi in začeli izkoriščati svojo vlogo, si je bilo avtoriteto po njegovem nauku potrebno zaslužiti. Nadrejeni so morali skrbeti izključno za blaginjo podrejenih in niso smeli izkoriščati svojega položaja.

Konfucijev nauk je zbran v šestih klasičnih knjigah:

• Knjiga zgodovine (Šu Čing)
• Knjiga poezije (Ši Čing)
• Knjiga sprememb (I Čing)
• Knjiga obredov (Li Čing)
• Knjiga glasbe (Jueh Čing)
• Spomladanski ter jesenski letopis (Č'un Ču'u)

Danes predstavljajo temelj kofucianizma 4 sistematično urejene knjige v katerih so zapisane Konfucijeve misli, ki so jih zbrali njegovi učenci.

• Pogovori – Analekta (Lun Džu)
• Nauk o sredini (Ta Hsueh)
• Velika učenost (Čung Jung)
• Mencijeva knjiga (Mang Cu Šu)

[uredi] Vpliv na Kitajsko

Konfucij je bil najpomembnejša osebnost v kitajski zgodovini. Leta 130 pr. n. št. so Konfucijeva besedila postala temeljna veda za vzgojo vladnih uradnikov, vzorec se je s prekinitvijo ohranil vse do leta 1905, ko je cesarstvo propadlo.

Ker konfucianizem poudarja družbo, so Kitajci poenotili čas po vsej državi. Časa niso hoteli podrejati nečemu, kar je neživo, v tem primeru naravi. Tudi, ko se je Kitajska soočila s problemom naraščanja prebivalstva, so v enem desetletju število rojstev zmanjšali za polovico. Edinstven je tudi način med svetovnimi civilizacijami, kako je Kitajska združila svoje religije. Tradicionalno in v etiki je bil vsak Kitajec konfucianist, v zasebnem življenju in higieni taoist in ob smrtni uri budist.

Kitajci živijo v razširjenih družinah, kjer lahko pod eno streho živi osem generacij. V slovarju obstaja 115 različnih besed za različne družinske odnose.