Kalip

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kalíp (Kalipos, Kalippus, Calippus), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

[uredi] Življenje in delo

Kalip je bil Evdoksov učenec. Izpopolnil je Evdoksovo teorijo gibanja planetov. Poskusil je rešiti problem enakomernega gibanja teles na nebu z domnevnimi homocentričnimi področji. S tem ni mogel opisati tudi nadaljnjega gibanja zvezd. Poleg tega bi se morali planeti dvigati in potem spet premikati vzvratno. Tega ni bilo mogoče skladno povezati z domnevo homocentričnih področij. Čim več nadrobnosti planetarnega gibanja so odkrili, tem več krogel so morali dodati tistim, ki jih je že Evdoks prvotno predlagal. Po Kalipu se je to število postopoma povečalo. Iz opazovanj planetnih gibanj je ugotovil, da 26. Evdoksovih homocentričnih krogel ne zadošča za opis teh gibanj, ne glede na to kako jih uredimo. Evdoksovim kroglam je tako dodal še 8 novih. Ta druga domneva z izsrednimi (ekscentričnimi) krogi in epicikli je bila bolj primerna in se je prijela. S podobno teorijo se je ukvarjal tudi njegov učitelj Evdoks.

Gibanje Sonca je Kalip opisal z dvema dodatnima kroglama, s katerima je upošteval, da letni časi niso enako dolgi. Enako je naredil pri Luni. Po eno takšno kroglo je dodal še pri gibanju Merkurja, Venere in Marsa. Skupaj z Evdoksovim prijateljem Polemarkom sta se menda sestala z Aristotelom v Atenah in razpravljala o tem, da s homocentričnimi kroglami ni mogoče opisati pojava, da se nam zdita Venera in Mars ob opoziciji enkrat večja, drugič pa manjša. Kalip je uvedel nove krogle zato, da bi ustregel vse natančnejšim merjenjem, od katerih naj bi bila nekatera natančna na okoli 0,5%. To je bil osamljen zgoden zgled za medsebojni vpliv merjenja in teorije.

Ptolemej je navedel, da je Kalip leta 329 pr. n. št. predložil cikel s 76 leti v astralnem koledarju:

383 355 354 384 354 384 355 354 384 354 355 384 354 384 354 355 385 354 354 384 
355 354 384 354 384 355 354 384 354 355 384 354 384 354 355 383 355 354 384 355 
354 384 354 384 354 355 384 354 354 384 355 384 354 354 384 355 354 384 354 355 
384 354 384 354 355 384 354 354 384 355 384 354 354 384 355 354

ali skupaj 27.759 dni. Dolžina sideričnega (zvezdnega) leta je v povprečju 365,25 dni. Njegov cikel 76 let ima en dan manj od štirih Metonovih ciklov z 19 leti in je izboljšava. V Kalipovem ciklu se prvo leto začne na poletni Sončev obrat 28. junija 330 pr. n. št. (datum v proleptičnem julijanskem koledarju). Kasneje je verjetno začel šteti Lunine mesece od prvega meseca po zmagi Aleksandra Velikega pri Gavgamelah jeseni leta 331 pr. n. št. Kalip je tako dobil svoje podatke iz babilonskih virov in je njegov koledar pospešilo Kidinujevo delo.