Jamski pajek
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Jamski pajek | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Znanstvena razvrstitev | ||||||||||||||||
|
Edini pravi jamski pajek je Stalita taenaria, ki so ga prvič opazili v Postojnski jami leta 1845. Za razliko od večine drugih jamskih živali, ki so prosojno brezbarvne ali hitinaste, je rahlo rjavkasto obarvan, ima torej nekaj pigmenta v telesu.
V jamah običajno biva veliko število pajkov, posebno na vhodih, a to so po večini navadni površinski pajki, ki zaidejo ali se zatečejo v podzemlje le začasno, ker ne morejo za vselej živeti brez sončne svetlobe. So torej le občasni jamski prebivalci, kakor netopirji in veliko drugih živali, ki v jamah le prezimujejo.
Pri preučevanju te živali se nehote zamislimo v čudovite naravne postopke, ki odločilno vplivajo na razvoj živega bitja. Jamski pajek na primer ne plete mreže, sploh nima te sposobnosti, saj v jamah ni žuželk, ki bi se lahko vanje vpletle. Zaradi pomanjkanja svetlobe mu tudi vid ne bi koristil, zato sploh nima vidnih organov (oči), kakor sicer večina jamskih živali. Strokovnjaki sklepajo, da je narava nadomestila ta originalna »orožja« z neko primitivno vrsto radarja, kot pri netopirjih, s katerim si jamski pajek pomaga pri lovu jamskih hroščev, njegove skoraj edine hrane. Trenutno je to le teorija, ki še ni strokovno potrjena, saj je preučevanje jamskega življenja težavna naloga, ki se da izpeljati le v dolgih obdobjih.
