Grad Žovnek
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grad Žovnek stoji na vzpetini (409 mnm) nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč. Nekoč eden največjih gradov na Slovenskem je dobil ime po žovneških gospodih, poznejših Celjskih grofih. Grad je bil prvič omenjen leta 1278 kot Castrum Sevnekke, pozneje pa kot Sannegg, čeprav je na istem pobočju okrog 200 m vzhodneje že pred tem stala utrdba, od katere je ostalo le še nekaj kamnov.
Osnovna grajska stavba je obsegala pravokotni vhodni stolp z dvižnim mostom (poznogotski portal), obrambni stolp in dva okrogla vogalna stolpa, na južni strani se je dvigovalo zunanje obzidje, v trinadstropnem stanovanjskem delu pa manjše arkadno dvorišče. Pristava (gospodarska poslopja in hlevi) so bili ob vznožju grajskega hriba. Gradu so pripadale tudi številne posesti v Savinjski dolini, celotna gospoščina pa je pogosto menjala lastnike. Leta 1454 je na Žovneškem gradu umrl mož Veronike Deseniške, grof Friderik II. Celjski. Leta 1635 so grad oplenili kmečki uporniki. Zadnji lastnik, ki je na gradu tudi živel, je bil Jožef Čokl pl. Ruhethal, ki pa se je preselil v drug dvorec. Po njem je stavba od leta 1817 postopoma propadala, v začetku 20. stoletja jo je za kratek čas pred propadanjem poskušal obvarovati še baron Cnobloch. Restavracija ruševin poteka od leta 1993.
