Braslovče
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Braslovče | |
| [[Slika:{{{image}}}|295px]] | |
| Zemljevid: | Braslovče |
|---|---|
| Nadmorska višina: | 308 m |
| Vrsta: | [[{{{vrsta}}}]] |
| Ustanovitev: | {{{ustanovitev}}} |
| Ustanovitelj(i): | {{{ustanovitelji}}} |
| Prva omemba: | {{{omemba}}} |
| Trške pravice: | {{{trg}}} |
| Zgodovinsko ime: | {{{zgodovinsko ime}}} |
| Mestne pravice: | {{{mesto}}}
371 |
| Pošta: | 3314 Braslovče |
| Krajevna skupnost: | [[{{{krajevna skupnost}}}|KS {{{krajevna skupnost}}}]] |
| Občina: | Braslovče |
| Pokrajina: | Štajerska |
| Stat. regija: | Savinjska regija |
| Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. | |
Braslovče so eno najstarejših naselij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na Slovenskem. So tudi središče občine Braslovče.
[uredi] Zgodovina
Prve omembe kraja segajo v daljno leto 1140. To je čas, ko so si to ozemlje pridobili Žovneški gospodje, predniki kasnejših Celjskih grofov. V tistih časih je nastal tudi grad Žovnek. Kraj Braslovče se v zgodovini najprej pojavi z imenom »Fraslov«. Kasnejša pisna različica imena je najpogosteje »Fraslow« in je zapisovana vse do uvedbe slovenskega imena, ki ga uporabljamo še danes, »Braslovče«. Braslovče so že v času Celjskih grofov dobile trške pravice in svoj grb. Trške pravice so v kasnejših časih potrdili kraju še nadvojvoda Karel (leta 1570) in cesar Ferdinand (leta 1814). Pridobitev teh pravic je poleg ugodne trgovske lege vsekakor pospešila takratni razvoj Braslovč. Braslovče so bile v preteklosti zelo znane po obrtništvu in trgovini. Z uvedbo hmelja kot intenzivne kmetijske panoge je tudi Savinjska dolina doživela močan razcvet in napredek.
[uredi] Glej tudi
Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
