Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini je rimskokatoliška cerkev, ki je župnijska cerkev župnije Bogojina. Cerkev se nahaja v občini Moravske Toplice.
Kjer prehaja Ravensko v Goričko so naselja: Bogojina s središčno cerkvijo Gospodovega vnebohoda in kapelo sv. Urbana, Strehovci s kapelama sv. Jožefa in sv. Vida, Bukovnica s kapelo sv. Križa, Ivanci z novo kapelo sv. Janeza Krstnika in Filovci, kjer je kapela Marije Pomočnice. To so kraji župnije Bogojina.
Vsebina |
[uredi] Kratka zgodovina
Prvič se Bogojina omenja leta 1208 v listini madžarskega kralja Andreja Il., ki je omenjenega leta podelil Nikolaju, županu železne županije, obsežno zemljišče v severovzhodnem delu sedanjega Prekmurja. Meja zemljišča je šla pri vasi Bogma (Bogojina). Župnija in cerkev v Bogojini sta verjetno nastaii med leti 1334 in 1371. V dokumentih, pa se omenjata v letu 1501. Zemljiški podložniki so »morali« menjavati veroizpoved kot njihovi gospodarji.Dolnjelendavski zemljiški gospod Štefan Banffy (1522-1568) je postal v petdesetih letih 14. stoletja evangeličan, prav tako njegov sin Nikolaj. Ko pa sta se Nikolaj in naslednik Krištof (1577-1644) oklenila kalvinizma, je začel delovati v Bogojini kalvinski duhovnik.
Stanje v župniji je 1830. leta bilo takšno. Cerkev 1793. leta prezidana in leta 1810 popravljena in posvečena Gospodovemu vnebohodu, oltar je bil tedaj samo eden. V cerkvi sta bila tudi oratorij in grobnica. Na koru so bile orgle. Cerkveni stolp je bil zidan. Tla cerkve in zakristije so bila tlakovana. Pokopališče je bilo ograjeno. V goricah je bila kapela sv. Urbana, zgrajena 1829. leta.
[uredi] Nova mogočna cerkev
Leta 1924 je prišel v bogojino arhitekt Jože Plečnik. Spomladi tega leta, ga je župnik Baša naprosil, da bi naredil načrt za novo cerkev; stara je bila namreč že zdavnaj premajhna. Plečnik je naredil načrt za mogočno cerkev. Pozneje je načrt spremenil tako, da je ohranil staro cerkev. V letu 1925 so Bogojinčani začeli graditi. 1926. je bila cerkev v grobem dograjena, le da je bila še brez lesenega stropa in novih oltarjev.
[uredi] Arhitektura
Stari barokizirani stavbi so torej v letih 1925-1927 prizidali dvoladijsko nesimetrično zasnovo. Prizidan je bii tudi zvonik z ravno streho. V notranjščini je lesen strop z izdelki domače keramike. Plečnik je popolnoma ohranil staro župnijsko cerkev, ki je v svojem zapadnem delu značilen spomenik prekmurske gotike XIV. stoletja, tako da služi sedaj za podkorno lopo in kor. Nova cerkev je enoladijski prostor pravokotne oblike s pravokotnim prezbiterijem. Prekrivajo jo ravni stropi, okrašeni s prekmursko keramiko. Na zapadni strani je ozek hodnik, ki vodi od vhodne lope pod zvonikom k zakristiji.
[uredi] Viri
- Sobočan Štefan: Moja župnija (COBISS)
