Jože Plečnik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jože Plečnik, slovenski arhitekt, * 23. januar 1872, Ljubljana, † 7. januar 1957, Ljubljana.
Vsebina |
[uredi] Življenje in študij
Po prvem neuspešnem letniku na nižji gimnaziji je šolanje opustil. Oče ga je vzel k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je z deželno štipendijo nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva. Nad arhitekturo se je navdušil, ko je na razstavi videl načrte Otta Wagnerja za berlinsko katedralo. Študiral je v Gradcu, kjer je bil učenec Leopolda Theyerja in na Dunaju, kjer je bil učenec Otta Wagnerja. Kot nagrado za izvrstno izdelano diplomsko delo je prejel Rimsko štipendijo, ki mu je omogočila nekajmesečno študijsko potovanje po Italiji in Franciji. Leta 1901 je odprl samostojen arhitekturni atelje. Od leta 1911 je bil profesor na Umetniško-obrtni šoli v Pragi, od 1920 pa na Tehnični fakulteti v Ljubljani. Od leta 1938 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izvoljen je bil za častnega meščana mesta Ljubljana, prejel je odlikovanje Zasluge za narod, Prešernovo nagrado, promoviran pa je bil tudi za častnega doktorja Tehniške visoke šole v Ljubljani in na Dunaju. Umrl je 7. januarja 1957 na svojem domu v ljubljanskem Trnovem.
Celovito in izvirno, čeprav slogovno eklektično, izhajajoč iz globokega poznanja različnih starodavnih evropskih kulturnih in stavbnih tradicij, je reševal urbanistične probleme ter projektiral in notranje opremljal javne in zasebne stavbe v Pragi (Hradčani), na Dunaju (cerkev Sv. Duha, Zacherlova hiša), v Ljubljani (Tromostovje, arkade osrednje mestne tržnice, zapornice na Ljubljanici, stavba NUK, osrednje sprehajališče v Tivoliju, Čevljarski most, celostna prenova številnih ambientov) in drugod. Izdeloval je tudi načrte za izdelke umetne obrti. Rad je uporabljal raznovrstne, predvsem naravne materiale, kar se najbolje vidi v cerkvah v Bogojini in na Barju. Številni velikopotezni načrti (stavba slovenskega parlamenta itd.) so ostali neuresničeni.
Na bankovcu za 500 tolarjev sta upodobljena lik Jožeta Plečnika in pročelje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Poštna znamka z njegovim likom je bila izdana 26. junija 1991, vrednost 5,00 SIT.
[uredi] Delo
- Glejte tudi Plečnikovo delo
Plečnik se je ukvarjal z snovanjem mostov, cerkva, sakralnega posodja, stavb, ...
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- seznam slovenskih arhitektov
- Cerkve Jožeta Plečnika
- Narodna in univerzitetna knjižnica
- seznam častnih meščanov Ljubljane
- seznam prejemnikov Prešernove nagrade
[uredi] Zunanje povezave
 |
Projekt Commons ponuja še več predstavnostnega gradiva za temo: |
