Indoevropski jeziki
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izraz indoevropski jeziki poimenuje jezike, razširjene od Evrope do Indije. Nastali so iz indoevropskega prajezika.
Pri razvrščanju jezikov moramo biti pozorni na jezikovne drobce, ki niso indoevropskega izvora, na primer baskovščino, za katero se predvideva, da je potomka staroselskega evropskega jezika, ter na ugrofinske jezike, kamor spadajo npr. finščina, laponščina, estonščina in madžarščina.
Indoevropska jezikovna družina vključuje naslednje skupine:
- slovanski jeziki
- baltski jeziki
- germanski jeziki
- indoiranski jeziki
- albanski jezik
- armenski jezik
- grški jezik
- romanski jeziki
- keltski jeziki
Poleg navedenih skupin spadajo v indoevropsko družino še nekateri starodavni izumrli jeziki, kot na primer venetski, frigijski, mesapski, ilirski, tračanski in staromakedonski jezik, oba toharska jezika ter skupini anatolskih in italskih jezikov- iz enega izmed slednjih, latinščine, so se razvili današnji romanski jeziki.
Dandanes so jeziki, ki so se razvili iz indoevropskega prajezika, najbolj razširjeni jeziki sveta. Govorijo jih na vseh celinah. Temu botrujejo predvsem geografski, politični in gospodarski razlogi, ki so sprožili razširitev Evropejcev in njihovega načina življenja po svetu. Najbolj očitno se je to zgodilo po odkritju Amerike leta 1492.
Ni pa bila to prva selitev. Praindoevropejci so se že prej v več valovih selili proti zahodu in jugovzhodu, zaradi česar sta nastali dve temelnji jezikovni skupini znotraj prvotnega jezika. Poimenujemo ju po besedi za število 100, in sicer ju delimo na kentumsko (po latinski besedi centum) in satemsko skupino (po iranski besedi satem). V kentumsko skupino sodijo germanski, romanski, italski (vključujoč latinščino in sodobne romanske jezike), keltski in anatolski jeziki ter venetščina, grščina, in oba toharska jezika, v satemsko pa slovanski, baltski in indoiranski jeziki ter albanščina in armenščina.
Dani jezikovni skupini sta se v tisočletnem razvoju močno spremenili. Prvotni indoevropski prajezik naj bi imel 8 sklonov ter 3 glagolske naklone: tvornik, trpnik ter povratni srednik (medij), vendar pa dvojina ni bila nujno prisotna. Kakorkoli že, stari jeziki, tako kentumski kot satemski, na primer stara grščina, latinščina in sanskrt, so si v osnovah zelo podobni. Za vse tri jezike velja, da imajo množico končnic, ki so jih današnji živi jeziki večinoma opustili. Izjema so baltski in slovanski jeziki, ki še vedno veljajo za zelo sintetične (torej še vedno imajo veliko končnic).
[uredi] Zunanje povezave
- Indo-European Database Cyril Babaev (spletna baza znanja o indoevropskih jezikih).
- The Spread of the Indo-Europeans Frederik Kortlandt (model izvora indoevropskih jezikov na podlagi sodobnih raziskav).
