Statistika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ta članek govori o statistiki kot znanstveni vedi. Če vas zanima statistika Wikipedije, glejte Posebno:Statistics.

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov. Njena osnova je matematična statistika, ki je veja uporabne matematike. V statistični teoriji naključnost in negotovost opišemo v okviru teorije verjetnosti. Ker je naloga statistike izluščiti »najboljšo« informacijo iz razpoložljivih podatkov, jo nekateri uvrščajo v teorijo odločanja.

Statistične metode temeljijo na teoriji verjetnosti. Osnovni koncepti so populacija, vzorci ter vzorčenje te in verjetnost domnev. Izhodišče za statistično delo je zbiranje podatkov, bodisi s pomočjo anketiranja bodisi s pomočjo sistematskega opazovanja, temu pa sledi povzemanje s pomočjo opisne statistike.

Statistična obdelava podatkov oblikuje podatke na način, po katerem je mogoče priti do predstave o večji populaciji, ki jo predstavlja vzorec. Taka obdelava vključuje preizkuse domnev (npr. anketna vprašanja z dvema možnima odgovoroma), določanje lastnosti zbranih kvantitativnih podatkov, časovne vrste (npr. napovedovanje prihodnjih trendov), opisovanje povezanosti (korelacija), oblikovanje odnosov med spremenljivkami (regresija) in drugo.

[uredi] Izvor

Beseda statistika izvira iz sodobnega latinskega izraza statisticum collegium (predavanje o državnih zadevah), iz katerega izhajata italijanska beseda statista, ki pomeni državnik, oziroma politik, in nemška beseda Statistik, ki v izvirniku pomeni analize podatkov o državi. Od zgodnjega 19. stoletja izraz pomeni splošno zbiranje in urejanje podatkov. Zbiranje podatkov, pomembnih za državo poteka v okviru nacionalnih in mednarodnih statističnih uradov, ki večinoma zbirajo podatke, pomembne za oblikovanje politik na državni in mednarodni ravni. Primer takšnega zbiranja podatkov je popis prebivalstva, ki navadno predstavlja najpopolneje zbrane podatke o prebivalstvu (populaciji) neke države.

[uredi] Specializirane veje

Nekatere znanstvene panoge uporabljajo uporabno statistiko v tolikšni meri, da so razvile svojo specializirano terminologijo. Mednje sodijo:

biostatistika
demografija
družboslovna statistika
ekonomska statistika
poslovna statistika
psihološka statistika
statistična fizika oz. statistična mehanika
tehnična statistika

[uredi] Statistične metode

analiza variance (ANOVA)
regresijska analiza
analiza časovnih vrst
multivariantna analiza
- faktorska analiza
- diskriminantna analiza
- razvrščanje v skupine (klasterska analiza)