Richard Matthew Stallman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Richard Matthew Stallman (RMS), ameriški računalnikar, * 16. marec 1953, Manhattan, New York, New York, ZDA.

Richard Matthew Stallman

Stallman je osrednja osebnost gibanja prostega programja, ustanovitelj GNUja in Free Software Foundation. V podporo tega gibanja je leta 1984 uvedel zamisel pojma brez avtorskih pravic (angleško copyleft) in ga vključil v razširjeno GPL programsko licenco. Je tudi ugleden programer in je med drugim avtor urejevalnika besedil Emacs (1976), C-jevskega prevajalnika GCC (1987) in standardnega razhroščevalnika GDB, ki so vsi del opravila GNU.

V 60. letih 20. stoletja je dobil možnost dostopa do računalnikov v srednji šoli. IBMovo znanstveno središče New Yorka, sedaj nedelujoča raziskovalna družba v središču Manhattna, ga je najelo, in po zaključku srednje šole je med poletjem začel pisati svoj prvi program v programskem jeziku PL/I, predprocesor za IBM 7094. »Najprej sem ga zapisal v PL/I, potem sem ga napisal ponovno v zbirniku, saj je bil zapis v PL/I prevelik za računalnik«, se spominja.

Po zaposlitvi v IBMovem raziskovalnem središču je dobil mesto laboratorijskega pomočnika na oddelku za biologijo Univerze Rockefeller. Hotel se je odločiti za študij matematike ali fizike. Njegov način analitičnega razmišljanja je naredil vtis na predstojnika laboratorija. Nekaj let po Stallmanovem vpisu na kolidž je nekdo nepričakovano poklical njegovo mati. »Bil je profesor z Rockefellerja«, je dejala. »Hotel je vedeti kako kaj gre Richardu. Bil je presenečen, ko je izvedel, da dela z računalniki. Vedno je mislil, da čaka Richarda lepa prihodnost kot biologa.«

Leta 1971 je Stallman kot novinec na Univerzi Harvard postal računalniški zanesenjak oddelka za umetno inteligenco Tehnološkega inštituta Massachusettsa (MIT).

[uredi] Glej tudi

• seznam ameriških računalnikarjev
• seznam ameriških hekerjev

[uredi] Zunanje povezave

• Richard Stallman - osebna stran
• Obisk RMS v Sloveniji - arhiv posnetkov in odzivov na Stallmanov obisk oktobra 2000.