Programski jezik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prográmski jêzik je skupek pravil, podatkovnih struktur in vmesnikov, ki programerju služijo kot orodje za izdelavo programa. Programski jeziki se uporabljajo zato, ker sta človekova in računalnikova »govorica« tako različni, da je pisati programje v jeziku računalnika (strojni kodi) nepregledno in nasploh mukotrpno.

Programski jezik se delijo na nizkonivojske, ti so bližje strojnemu jeziku, visokonivojski pa so bližje naravnim jezikom. Java je na primer visokonivojski jezik:

Primer programa v javi

import java.applet.Applet;
import java.awt.Graphics;
public class HelloWorld extends Applet {
  public void paint(Graphics g) {
    g.drawString("Hello world!", 50, 25);
  }
}

Na drugi strani pa je zbirni jezik (zbirnik), ki je najbliže strojnemu jeziku. Ta je večinoma izredno težko razumljiv človeku in je potrebno veliko učenja, de se ga navadi. Navadno je to skupek številk in črk (črke so le interpretacija številk). Edini razlog za njegovo uporabo, je (bila) njegova možnost, da z njim procesor uporabimo optimalno.

Primer programa:

  :004012A2 0500466F72              add eax, 726F4600
  :004012A7 6D                      insd
  :004012A8 3100                    xor dword ptr [eax], eax
  :004012AA 0D010D0041              or eax, 41000D01
  :004012AF 7070                    jo 00401321
  :004012B1 204368                  and byte ptr [ebx+68], al
  :004012B4 61                      popad
  :004012B5 6C                      insb
  :004012B6 6C                      insb
  :004012B7 65                      BYTE 065h

Prvi programski jeziki, vsi ustvarjeni leta 1950, so bili LISP (LISt Processor), FORTRAN (FORmula TRANslator) in COBOL (COmmon Business Oriented Language).