Ogljikov hidrat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ogljikovi hidrati so kemične spojine, ki vsebujejo kisikove, vodikove in ogljikove atome.

[uredi] Enostavni ogljikovi hidrati

Enostavni ogljikovi hidrati se imenujejo monosaharidi (enostavni sladkorji). V naravi jih najdemo v sadju, med ogljikovimi hidrati so najhitreje prebavljivi in dajo človeškemu telesu v kratkem času največ energije, povzročijo tudi hiter porasti inzulina. Med monosaharide spadajo glukoza, fruktoza in saharoza.

[uredi] Kompleksni ogljikovi hidrati

Kompleksni ogljikovi hidrati se delijo na:

• disaharide - ogljikovi hidrati, sestavljeni iz dveh monosaharidov, ki sta med sabo povezana z glikemično vezjo, npr. laktoza, mlečni sladkor.
• oligosaharide - ogljikovi hidrati, sestavljeni iz od treh do devetih monosaharidov, povezanih med seboj z glikemično vezjo, npr. sladkor iz sladkorne pese ali sladkornega trsa.
• polisaharide - sestavljeni sladkorji iz več kot deset monosaharidov, npr. škrob, celuloza ...

Kompleksni ogljikovi hidrati predstavljajo dolgotrajen priliv energije telesu in zagotavljajo enakomerno porabo telesnih zalog glikogena.

[uredi] Vloga ogljikovih hidratov v prehrani

Ogljikovi hidrati so nujni za ustvarjanje glikogena v mišicah ter predstavljajo osnovno hranilo za živčni sistem. Pomanjkanje ogljikovih hidratov lahko vodi celo v podhranjenost, čeprav človek zaužije dovolj beljakovin, ker le-te telo veliko počasneje in težje spreminja v ogljikove hidrate.