Živčni sistem
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Žívčni sistém ali žívčevje pri živalih usklajuje dejavnosti mišičja, nadzira delovanje organov, konstruira in procesira podatke, ki jih posredujejo čutila, ter inicira akcijo. Bistvena lastnost živčevja je vzdražnost.
Pri živalih z možgani živčni sistem ustvarja in vodi tudi mišljenje in čustva. Kemične snovi, ki napadajo delovanje živčevja, imenujemo nevrotoksini; običajno povzročijo paralizo ali celo smrt.
[uredi] Anatomija
Živčni sistem je sestavljen pretežno iz dveh vrst celic:
- nevroni so primarne celice živčnega sistema
- glialne celice so pomožne celice, ki služijo strukturni opori in hranjenju nevronov, a niso vzdražne.
Dva primarna mehanizma hitrega prenašanja informacij po živčnem sistemu sta:
- po živčnih vlaknih se signal širi z akcijskim potencialom
- med nevroni se signal širi z difuzijo živčnega prenašalca prek sinapse
[uredi] Živčni sistem vretenčarjev
Živčni sistem vretenčarjev navadno delimo na osrednji živčni sistem in obkrajni (periferni) živčni sistem. Osrednji živčni sistem sestavljajo možgani in hrbtenjača (hrbtni mozeg), periferni živčni sistem pa vsi ostali živci in nevroni, ki niso del osrednjega živčnega sistema. Velika večina tega, čemur navadno pravimo »živci« – gre za snop aksonov živčnih celic – spada v periferni živčni sistemn. Tega lahko v grobem razdelimo na senzorične in motorične živce, slednjega pa nadalje v somatski (hotni) in avtonomni (vegetativni ali samodejni) živčni sistem.
[uredi] Glej tudi
- nevroznanost
- zootomija
- čutilo
Ta anatomski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
