Lipid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Slika 1: Zgradba lipida: številni lipidi sestojijo iz polarne glave in nepolarnega repa. Lipid na sliki je fosfolipid, ki ima 2 nepolarna repa. Slika na desni prikazuje shematični prikaz polarne glave in nepolarnega repa.

Lipidi so vrsta organskih spojin, ki so bistvene celične sestavine; sestavljajo različne celične membrane. Lipidi so sicer kemijsko zelo heterogena skupina biomolekul; njihova skupna lastnost je lipidotopnost (topnost v organskih topilih) oziroma netopnost v vodnem okolju.

[uredi] Vrste lipidov

• Gliceridi in maščobne kisline
• Voski
• Fosfolipidi
• Sfingolipidi
• Glikolipidi
• Terpeni
  • Steroidi

[uredi] Zgradba

Nekateri lipidi so linearni (alifatski), drugi ciklični. Slednji so lahko aromatski ali aliciklični.

Večidel molekule lipida je nepolarne, vendar posedujejo lipidi tudi manjši polarni del. Nepolarni del molekule je hidrofoben, kar pomeni, da ne interagira s polarnimi topili kot je voda. Molekula kot celota je pa amfifilna, saj ima tako polarno kot nepolarno območje. V primeru holesterola je polarni del hidroksilna skupina in je bistveno manjši od preostalega nepolarnega dela molekule.

Fosfolipidi, ali natančneje glicerofosfolipidi, imajo v svoji zgradbi glicerolno jedro, dve glicerolni hidroksilni skupini pa sta zaestreni z maščobnima kislinama. Vse to predstavlja nepolarni del molekule. Tretja OH skupina je zaetrena s fosforjevo kislino in predstavlja polarno glavo. Maščobne kisline so nerazvejane verižne ogljikovodikove spojine. Običajno vsebujejo sodo število ogljikovih atomov.

V vodnem okolju se amfifilne molekule (mednje sodijo tudi lipidi) razporedijo v posebne strukture in na ta način se zmanjšajo neugodne interakcije med vodnimi molekulami in nepolarnimi repi amfifilnih molekul. Nepolarni repi težijo k združevanju v sredini teh struktur, polarne glave pa se porazdelijo po površju in ostanejo v stiku z vodnim okoljem. Kadar imajo lipidi en nepolarni rep, se tvorijo miceli, kadar pa vsebujejo dva nepolarna repa, se pa tvori lipidni dvosloj.

Slika 2: Strukture, ki jih tvorijo lipidi v vodnem okolju. 1. Lipidni dvosloj na levi in 2. micel na desni.

Tvorba micelov je odvisna od koncentracije lipida v raztopini. Pod tako imenovano kritično micelsko koncentracijo lipidi tvorijo enojni sloj na površini raztopine. Šele ko presežemo kritično micelsko koncentracijo, se začnejo v raztopini tvoriti miceli.

Lipidni dvosloji gradijo vse biološke membrane in liposome.