Jetra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Jetra so za vretenčarje značilen organ. Imajo osrednjo vlogo v presnovi in številne druge naloge, kot je razstrupljevanje zdravil, skladiščenje glikogena in sinteza plazemskih proteinov. V njih nastaja žolč, ki je udeležen pri prebavi. Medicinski izrazi, ki so povezani z jetri, se pogosto začnejo s hepato- ali hepatičen, kar izvira iz starogrške besede za jetra, hepar.

Vsebina 1 Anatomija 2 Fiziologija 3 Obolenja jeter 4 Presaditev jeter 5 Jetra kot hrana 6 Viri 7 Literatura 8 Zunanje povezave

[uredi] Anatomija

Jetra odraslega človeka tehtajo navadno med 1,0 in 2,5 kilogramov. So mehek, rožnatorjav kot bumerang oblikovan organ. Poleg kože so največji organ našega telesa. Ležijo tik pod prepono na desni strani zgornjega abdomna, desno od želodca. V njihovi bližini je tudi žolčnik, kjer se skladišči žolč.

Jetra oskrbujeta dve glavni krvni žili, arteria hepatica in vena portae. Sem se steka kri iz vranice, trebušne slinavke in tankega črevesa. Tako jetra predelujejo hranila in stranske proizvode prebave hrane. Iz jeter se kri steka po veni hepatis neposredno v spodnjo veno kavo.

Žolč, ki nastaja v jetrih, se steka v žolčne kanalikule, ki se združujejo v žolčne vode. Ti se končno stekajo v desni in levi jetrni vod, ki se združita v skupni jetrni vod. Žolč lahko takoj vstopi v dvanajstnik, ali pa se prehodno uskladišči v žolčniku.

Jetra so eden redkih notranjih organov, ki so sposobni naravne regeneracije. Lahko se popolnoma obnovijo tudi, kadar je ostala le še četrtina neprizadetega tkiva.

[uredi] Fiziologija

Različne funkcije jeter opravljajo hepatociti (jetrne parenhimske celice).

• Jetra proizvajajo in izločajo žolč, potreben za prebavo hrane.
• Jetra presnavljajo ogljikove hidrate:
  • glukoneogeneza (tvorba glukoze iz nekaterih aminokislin, laktata ali glicerola)
  • glikogenoliza (tvorba glukoze iz glikogena)
  • glikogeneza (tvorba glikogena iz glukoze)
  • Razgradnja inzulina in drugih hormonov
• V jetrih se presnavljajo tudi lipidi:
  • Sintetizira se holesterol
  • Nastajajo trigliceridi (maščobe).
• V jetrih nastajajo koagulacijski faktorji I (fibrinogen), II (protrombin), V, VII, IX in XI, pa tudi protein C, protein S in antitrombin.
• Jetra razgrajujejo hemoglobin (njegovi presnovki so žolčni pigmenti), toksične snovi in večino terapevtskih učinkovin.
• Jetra pretvarjajo amonijak v sečnino.
• V jetrih se številne snovi skladiščijo; na primer glukoza v obliki glikogena, vitamin B₁₂, železo in baker.
• V prvem trimesečju nosečnosti eritrociti zarodka nastajajo v jetrih. Do 42. tedna to nalogo prevzame kostni mozeg.

[uredi] Obolenja jeter

Mnoga obolenja jeter spremlja zlatenica kot izraz povečane ravni bilirubina v sistemu. Bilirubin je posledica razgradnje hemoglobina mrtvih rdečih krvničk; jetra ga navadno odstranijo iz krvi in izločijo z žolčem.

• Hepatitis ali vnetje jeter povzročajo predvsem virusi, pa tudi nekateri strupi, avtoimunost in dedne napake.
• Ciroza pomeni zabrazgotinjenje jeter. Mrtve hepatocite nadomesti vezivo. Do tega lahko pride zaradi virusnega hepatitisa ali hepatotoksičnih kemičnih snovi, najpogosteje pa zaradi alkoholizma.
• Jetra okvari tudi hemokromatoza, obolenje, pri katerem se v telesu kopiči železo.
• Rak jeter (predvsem hepatocelični karcinom in holangiokarcinom ter metastatski raki, navadno iz drugih delov gastrointestinalnega trakta)
• Wilsonova bolezen, dedno obolenje, pri katerem se v telesu kopiči baker

Za ugotavljanje delovanja jeter so na razpolago številni testi jetrne funkcije

[uredi] Presaditev jeter

Presaditev jeter omogoča zdravljenje bolnikov z nepopravljivo jetrno odpovedjo. Do tega največkrat pride ob kroničnih boleznih, ki vodijo v cirozo, kot npr. kronični hepatitis C, alkoholizem, avtoimunski hepatitis idr. Redkeje gre za fulminantno jetrno odpoved, kjer se jetra nepopravljivo okvarijo v nekaj dneh do nekaj tednih. Darovalci presadkov so večinoma nedavno umrli zaradi okvare možganov.

[uredi] Jetra kot hrana

Jetra ptic in sesalcev so bogata z vitaminom A. V prevelikih okoliščinah (zlasti pri uživanju polarnih živali), lahko to povzroči zastrupitev.

[uredi] Viri

• »Liver«. Wikipedia, The Free Encyclopedia. 11. februar 2006, 15:50 UTC. 11. februar 2006, 16:27 <http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Liver&oldid=39215402>.

[uredi] Literatura

- v angleščini:

• Sheila Sherlock, James Dooley. Diseases of the liver and biliary system , 11th ed. Oxford, UK ; Malden, MA : Blackwell Science. 2002. ISBN 0632055820 (COBISS)
• David Zakim, Thomas D. Boyer. eds. Hepatology: a textbook of liver disease, 4th ed. Philadelphia: Saunders. 2003. ISBN 0721690513 (COBISS)

- v slovenščini:

• Stanisavljević, Dragoje. Transplantacija jeter v Sloveniji. V publikaciji Kirurgija jeter in vranice , str. 137-144. Kirurška šola, Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, Kirurška klinika, 2004. Ljubljana. ISBN 9619144600. (COBISS)

[uredi] Zunanje povezave

- v angleščini:

• American Association for the Study of Liver Diseases - pridobljeno 11. februarja 2006.
• American Liver Society - pridobljeno 11. februarja 2006.

- v slovenščini:

• Presaditev jeter - mag. Matjaž Hafner dr.med., Klinični oddelek za gastroenterologijo, Japljeva 2, Ljubljana. Na strani Društva hemofilikov. Pridobljeno 11. februarja 2006.
• O presaditvah jeter v Sloveniji Slovenia Transplant. Pridobljeno 11. februarja 2006.
• Mikropatološki preparati jeter - Medical Photo Library. Pridobljeno 11. februarja 2006.
• http://www.oralnispecialisti.com/slike/patologija/jetra.htm Makropatološki preparati jeter - OralniSpecialisti. Pridobljeno 11. februarja 2006.