Virus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Virus (razločitev).

Virus HIV

Vírus v biologiji predstavlja zelo majhno tvorbo, ki povzroča nalezljive bolezni in se razmnožuje le v živih celicah, ki jih okuži, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. Izraz »virus« je praviloma rezerviran za tvorbe, ki okužijo evkarionte (mednje sodijo vsi večcelični organizmi in številni enocelični organizmi z izoblikovanim celičnim jedrom), medtem ko se za tiste, ki okužijo prokarionte (bakterije in sorodni organizmi brez izoblikovanega celičnega jedra) uporablja izraz bakteriofag. Virusi so sestavljeni iz nukleinske kisline (DNK ali RNK), okrog katere je zaščitni ovoj iz beljakovin ali mešanice beljakovin in lipidov.

[uredi] Izvor virusov

Najverjetnejša domneva je, da so virusi z beljakovinskim ovojem, obdani osamosvojeni koščki dednega materiala bakterij, rastlin in živali.

[uredi] Vrste virusov

Shema virusa stekline

bakterijski virusi (bakteriofagi)
rastlinski virusi
živalski virusi

[uredi] Velikost virusov

Virusi so veliki 20 do 300 nm, pod ločljivostjo svetlobnega mikroskopa - vidimo jih samo z elektronskim mikroskopom.

[uredi] Virus HIV in njegova zgradba

Virus HIV ima kapsido, RNK, reverzno transkriptazo (encim, ki prepiše informacije iz RNK na DNK). Napada limfocite T4 - bela krvna telesca, odgovorna za delovanje imunskega sistema.

[uredi] Delovanje virusov

rastlinske viroze lahko povzročajo odsotnost klorofila, kodranje in zvijanje listov ter razvoj šišk.
živalske viroze: ošpice, vodene koze, herpes (mehurčki na ustnici, ki se pojavijo ob padcu odpornosti), pasavec, steklina (prenašajo večinoma divje živali, nevarna tudi za človeka), hepatitis (napada jetra), meningitis (vnetje možganskih ovojnic, prenašalci so klopi), gripa, AIDS, bradavice, nekatera rakasta obolenja.