Hormon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Hormoni (grško ορμόνη = prebuditi) so zelo kompleksne snovi v organizmu, ki jih izločajo nekatere žleze. Od hormonov so odvisne posamezne naravne funkcije delovanja organizma. Izločajo se neposredno v kri in se z njo prenašajo po celem telesu, kjer vplivajo na različne organe. Hormoni so prenašalci informacij med organi oziroma med tkivi v organizmu. Izjema so tako imenovani tkivni hormoni, ki se sintetizirajo na mestu, kjer tudi učinkujejo. Slednjih ne izločajo žleze, pač pa nastanejo v dotičnem tkivu. Hormone so odkrili v zgodnjem 20. stoletju. Delujejo le na določene ciljne organe, kjer se vežejo na specifične receptorje. Receptorji se običajno nahajajo na zunanji strani celične membrane. Vezava molekule hormona na receptor povzroči v celici biokemično reakcijo. Nekateri hormoni, ki so dovolj lipofilni, pa lahko prehajajo celične membrane (steroidni hormoni) in delujejo neposredno na celično jedro.

V živalskem organizmu izločajo hormone posebne žleze. Imenujemo jih žleze z notranjim izločanjem (endokrine žleze), ker sproščajo hormone neposredno v kri in nimajo drugih izvodil.

Tudi rastline sintetizirajo hormone; imenujemo jih fitohormoni. Enako kot živalski hormoni, imajo fitohormoni lastnosti signalnih molekul, ki delujejo na daljše razdalje v nizkih koncentracijah.

Vsebina 1 Načini delovanja hormonov 2 Primeri hormonske regulacije 3 Kemijska razvrstitev 4 Razvrstitev glede na mesto sinteze

[uredi] Načini delovanja hormonov

Ker posedujejo izrazito močno delovanje, izkazujejo učinek že pri zelo nizkih koncentracijah. V nasprotju z zelo hitrim prenosom informacij po živčnih celicah, lahko signal preko hormonov potuje tudi več sekund ali celo ur, preden doseže po krvi ciljno mesto.

Čim se molekule hormona sprostijo iz žleze v krvni obtok, lahko dosežejo vsako celico organizma. Da pa lahko hormon v neki celici povzroči določeno spremembo, mora le-ta posedovati ustrezne receptorje.

Večina hormonov deluje preko sekundarnih obveščevalcev. Sem sodijo hidrofilni hormoni, ki ne morejo prehajati lipofilnih membran. Po vezavi hormona na receptor, se zaradi biokemičnih reakcij v notranjosti celice sprosti sekundandarni obveščevalec.

Prej omenjeni steroidni hormoni, ki so lipofilni, pa delujejo na celično jedro.

[uredi] Primeri hormonske regulacije

• Presnova ogljikovih hidratov, maščob
• Menstrualni cikel pri ženskah, spolni razvoj
• Rast kosti
• Prilagajanje strahu in stresu

[uredi] Kemijska razvrstitev

• Proteo- in peptidohormoni
  • Hipotalamični nevropeptidi
  • Inzulin
  • Glukagon
  • Glikoproteinski hormoni epifize: folikle stimulirajoči hormon alifolitropin (FSH), luteinizirajoči hormon ali luteotropin (LH), tireotropin (TSH), adrenokortikotropin (ACTH), melanocite stimulirajoči hormon (MSH)
  • Rastni hormoni: GH, IGF
  • Prolaktin
  • Vazopresin in oksitocin
  • Bradikinin

• Derivati aminokislin
  • Tiroksin (T4)
  • Trijodtironin (T3)
  • Adrenalin
  • Histamin
  • Noradrenalin
  • Dopamin
  • Melatonin

• Izoprenski derivati (kot neotenin pri žuželkah)

• Steroidni hormoni (spolni hormoni in hormoni nadledvičnice)
  • Aldosteron (mineralokortikoid)
  • Kortizol (glukokortikoid)
  • Estrogeni (npr. estradiol]])
  • Gestageni (npr. progesteron)
  • Androgeni (npr. testosteron)

• Derivati maščobnih kislin
  • Prostaglandini
  • Levkotrieni

[uredi] Razvrstitev glede na mesto sinteze

• Hormoni, ki nastajajo v žlezah; endokrine žleze so:
  • Ščitnica
  • Hipofiza
  • Nadledvičnica
  • Langerhansovi otočki trebušne slinavke

• Nevrosekretorni hormoni, ki nastajajo v živčnih celicah centalnega živčevja.

• Tkivni hormoni nastanejo v specializiranih celicah v tkivu, kjer tudi učinkujejo:
  • Histamin
  • Serotonin
  • Prostaglandini