Edgar Allan Poe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Edgar Allan Poe, ameriški pesnik, pisatelj, urednik in kritik, * 19. januar 1809, Boston, zvezna država Massachusetts, ZDA, † 7. oktober 1849, Baltimore, zvezna država Maryland, ZDA.

Poe je najbolj znan po svojih mračnih, grozljivih pesmih in zgodbah.

Vsebina 1 Življenje 2 Delo 2.1 Umetniška načela 2.2 Dela 2.2.1 Pesmi 2.2.2 Zgodbe 2.2.3 Eseji 3 Glej tudi 4 Zunanje povezave

[uredi] Življenje

Rodil se je staršema igralcema. Mati je umrla, ko je bil Edgar star šele tri leta, oče pa jo je zapustil, še preden se je sin rodil, zato ga je posvojil John Allan, uspešen trgovec iz Richmonda v Virginiji, po katerem je dobil še en priimek. Šolal se je v Richmondu in v Angliji, potem je obiskoval univerzo v Richmondu, jo po enem letu zapustil in se prijavil v vojsko. Odpuščen je bil po dveh letih. Na vojaški akademiji West Point namenoma ni upošteval ukazov in si s tem pridobil izključitev.

Preselil se je v Baltimore v Maryland k svoji ovdoveli teti in sestrični Virginii. Preživljal se je s pisanjem izmišljenih zgodb. Leta 1835 je postal urednik časopisa Southern Literary Messenger in se leto kasneje - 16. maja 1836 - poročil s šele trinajstletno Virginio.

Po petnajstih mesecih brezplodnega življenja v New Yorku se je preselil v Filadelfijo. Kmalu potem je objavil svoje najdaljše delo, novelo Pripoved Arthurja Gordona Pyma (The Narrative of Arthur Gordon Pym). Objavil je veliko člankov, zgodb in ocen ter tako krepil svoj sloves kritika. Leta 1840 so v dveh knjigah izšle Groteske in Arabeske (Tales of Grotesque and Arabesque), mejnik v ameriški književnosti.

Virginii so se v začetku leta 1842 pokazali prvi znaki tuberkuloze. Postajala je invalidna in smrt je bila neizbežna. Poe je bil prizadet in nemočen, zato je začel pretirano piti. Užival je tudi opij. Žalost je prelival v pesmi - motiv umrle lepotice je v njegovem delu zelo pogost, ena takih je Lenore v pesmi Krokar:

... Povej tej duši, ki z bolečino je prežeta, če v daljnem Edenu objeta

bo od svetega dekleta, ki ime Lenore so angeli ji dali v dar,

od svetlega in sijajnega dekleta, ki ime Lenore so angeli ji dali v dar?

Krokar dejal je: »Prav nikdar.«

Krokar (The Raven) je izšel leta 1845 in s svojo ritmičnostjo na bralce naredil izjemen vtis. Poe je zaslovel. Virginia je leta 1847 umrla v hišici v Bronxu, kjer sta tedaj živela, Poe pa je še bolj zapadel mamilom in pijači. Po ženini smrti je imel stike z več ženskami, tudi s pesnico Sarah Helen Whitman.

3. oktobra 1849 so Poeja našli na baltimorskih ulicah. Bil je v deliriju, zato so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je zgodaj zjutraj 7. oktobra umrl. Nikoli ni bil dovolj časa pri zavesti, da bi povedal, kako se je znašel v takem položaju in zakaj je nosil obleke, ki niso bile njegove. Točen vzrok njegove smrti ni znan. Od leta 1949 njegov grob v zgodnjih urah njegovega rojstnega dne obišče skrivnostna črna postava, v Baltimoru znana kot Poe Toaster, ki poleg spomenika nazdravi s konjakom in tam pusti tri vrtnice.

[uredi] Delo

Poejeva nenavadna in pogosto mračna dela so močno vplivala na kasnejše pisce žanra grozljivk in domišljijskih zgodb. Njegove zgodbe o detektivu Augustu Dupinu predstavljajo tudi začetek detektivskega žanra. Po njem se je zgledoval tudi Arthur Conan Doyle v svojih zgodbah o Sherlocku Holmesu.

V eseju Hevreka (Eureka), ki je nastal leta 1848, je Poe napovedoval teorijo o Velikem poku 80 let pred njenim nastankom. Zanimal se je tudi za kriptografijo.

V tujini je Poe užival večji ugled kot doma. V Franciji ga je predstavil Charles Baudelaire, ki je tudi prevedel številna Poejeva dela. Poe je vplival tudi na Dostojevskega, Jorgeja Luisa Borgesa, Franza Kafko, Julesa Verna in številne druge avtorje.

V slovenščino sta njegova dela prevajala predvsem Jože Udovič in Andrej Arko (pesmi).

Ameriški pisci skrivnosti (The Mystery Writers of America) so nagradi za odličnost ustvarjanja v tem žanru dali ime Edgarji (Edgars).

[uredi] Umetniška načela

Poe je v svojem eseju Pesniško načelo (The Poetic Principle) trdil, da je glavni namen umetnosti estetika - učinek, ki ga napravi na občinstvo. Ta učinek lahko obstaja le kratek čas (čas, ki ga vzame branje lirske pesmi, ogled gledališke igre ali slike, ...), zato dolge pesmi ni. Zavzemal je načelo, da mora biti epska poezija, če želi sploh imeti kakšno vrednost, zgrajena iz manjših drobcev, od katerih je vsak usmerjen k enemu učinku ali čustvu, ki »povzdigne dušo«.

Zavzemal se je za »umetnost zaradi umetnosti same«. Bil je nasprotnik vzgojnih del, saj je menil, da moralna in etična vzgoja ležita izven domene umetnosti.

Revijalna književnost, kamor so sodile Poejeve kratke zgodbe, je bila tedaj skupaj z revijami, v katerih je izhajala, označena kot preprosta oziroma trivialna, Poe pa je zagovarjal mnenje, da je enakovredna romanu ali epskim pesmim.

[uredi] Dela

Poe je pisal pesmi, zgodbe in eseje. Njegovo najdaljše delo je roman Pripoved Arthurja Gordona Pyma iz Nantucketa (The Narrative of Arthur Gordon Pym of Nantucket). Ohranil se je tudi del njegove igre.

Našteta so opaznejša dela.

[uredi] Pesmi

Vse naštete pesmi so dosegljive na Wikiviru: http://wikisource.org/wiki/Author:Edgar_Allan_Poe

• Sen (A Dream) (1827)
• Sen v sanjah (A Dream Within a Dream) (1827)
• Sanje (1827)
• Tamerlan (Tamerlane) (1827)
• Al Araf (Al Aaraaf) (1829)
• Sam (Alone) (1830)
• Helen (To Helen) (1831)
• Israfel (1831)
• Mesto v morju (The City in the Sea) (1831)
• Črv zavojevalec (The Conqueror Worm) (1837)
• Tišina (Silence) (1840)
• Lenore (1843)
• Dežela sanj (Dreamland) (1844)
• Krokar (The Raven) (1845)
• Ulalume (1847)
• Annabel Lee (1849)
• Zvonovi (The Bells) (1849), po tej književni predlogi je Rahmaninov skomponiral istoimensko kantato (op. 35)

Poe je svoje pesmi izdal v zbirkah Tamerlan in druge pesmi (Tamerlane and Other Poems, 1827), Pesmi (Poems, 1831) ter Krokar in druge pesmi (The Raven and Other Poems, 1845)

[uredi] Zgodbe

• Spust v Maelstrom (A Descent into the Maelstrom) (1841) (Besedilo)
• Maska rdeče smrti (The Masque of the Red Death) (1842) (Besedilo)
• Ovalni portret (The Oval Portrait) (1842]) (Besedilo)
• Jama in nihalo (The Pit and the Pendulum) (1842) (Besedilo)
• Zlati hrošč (The Gold Bug) (1843) (Besedilo)
• Črna mačka (The Black Cat) (1843) (Besedilo)
• Pravokotna škatla (The Oblong Box) (1844) (Besedilo)
• Prezgodnji pokop (The Premature Burial) (1844) (Besedilo)
• Potegavščina z balonom (The Balloon-Hoax) (1844) (Besedilo)
• Dejstva v primeru M. Valdemarja (The Facts in the Case of M. Valdemar) (1845) (Besedilo)
• Sod amontiliada (The Cask of Amontillado) (1846) (Besedilo)
• Svetilnik (The Light-House) (nedokončano, objavljena posmrtno v letih 1909 in 1942)

Zgodbe so izšle v zbirkah Groteske in arabeske (Tales of Grotesque and Arabesque, 1839) in Zgodbe (Tales, 1845).

Zgodbe o Augustu Dupinu:

• Umori v ulici Morgue (The Murders in the Rue Morgue) (1841) (Besedilo)
• Skrivnost Marie Roget (The Mystery of Marie Roget) (1843) (Besedilo)
• Ukradeno pismo (The Purloined Letter) (1844) (Besedilo)

[uredi] Eseji

• Filozofija kompozicije (The Philosophy of Composition) (1846)
• Razumskost verza (The Rational of Verse)
• Pesniško načelo (The Poetic Principle) (objavljeno posmrtno, 1850)
• Hevreka: esej o stvarnem in duhovnem vesolju (Eureka: An Essay on the Material and Spiritual Universe; 1848 Besedilo)

[uredi] Glej tudi

• seznam ameriških kritikov
• seznam ameriških pesnikov
• seznam ameriških pisateljev
• seznam ameriških urednikov

[uredi] Zunanje povezave