Andi
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike. V grobem so 7000 km dolgi, dosežejo pa do 500 km širine (med zemljepisnima širinama 18° in 20°). Povprečna nadmorska višina je okrog 4000 metrov nad morjem. Vlečejo se od Venezuele na severu prek Kolumbije, Ekvadorja, Peruja, Bolivije, Argentine in Čila do rta Horn na jugu. Gradijo jih paleozojske in mezozojske terciarne kamnine.
Sestavljata jih dve povečini vzporedni glavni verigi z globoko vmesno depresijo. V srednjem delu gorstva (Peru, Bolivija, severna Čile in Argentina) ležita močno narazen in oklepata osrednje višavje - Altiplano. Na njegovem severu se je nahajalo središče inkovske države - Cuzco.
Najvišji vrh Andov je Aconcagua, ki meri 6959 m. Leži v Mendozi v Argentini na meji s Čilom.
Ostali višji vrhovi so še:
- Huascarán - 6768 m (Peru)
- Siula Grande - 6344 m (Peru)
- Chimborazo - 6310 m (Ekvador)
- Cotopaxi - 5897 m (Ekvador)
Med njihovimi vrhovi najdemo tudi najvišji ognjenik na Zemlji. To je argentinski Ojos del Salado s 6863 metri.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
