Triari
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Triari (latinsko Triarius) so bili pripadniki rimske vojske, ki so predstavljali hrbtenico le-te vojske, vse do Marijevih reform.
Oboroženi so bili z eno dolgo sulico (hasto) in z mečem (gladijem). Poleg tega so bili opremljeni z velikim ščitom (scutum), ki je bil jajčaste oblike in je segel nekako do ramen povprečnega legionarja, kovinsko čelado (cassis), ki je prekrivala skoraj celoten obraz in verižno srajco, ki je prekrivala celoten trup in je segla do polovice stegen.
Triari so lahko postali le najbolj izkušeni legionarji, ki so bili preživeli več spopadov. Tako so bili triari veterani, ki so predstavljali tretjo bojno črto v klasičnem bojnem razporedu rimske vojske (za hastati in princepsi). Tribun je triare postal v bitko le, ko sta bili prvi dve bojni črti uničeni in so tako predstavljali zadnjo rezervo. Ponavadi je njihova uporaba pomenila, da bitka ne poteka po načrtu in je situacija na bojišču kritična.
V času rimske republike so triari sestavljali 20 centurij (v vsaki 30 triarov) posamezne rimske legije; od 4.200 legionarjev je bilo 600 triarev.
V času Marija, ki je bil konzul, so triari izgubili svoj privilegiran status in tudi svojo značilno oborožitev ter opremo.
| Rimska vojska |  |
||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
|||||||||||
