Sinusni izrek
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranica - nasprotni kot.
Za trikotnik na desni sliki tako velja zveza:
[uredi] Zgodovina
Arabski matematik ibn Irak (okoli 970-1036) je dokazal osvobodilni izrek ali zadostni, sposobni izrek, aš-šaklu-l-mukni, kakor so tedaj rekli sinusnemu izreku, najprej za sferno, potem pa še za ravninsko trigonometrijo. Z njim je trigonometrijo osvobodil kroga in štirikotnika, dal ji je preprosti osnovnejši predmet, sestavljen le iz treh, namesto iz štirih točk.
Za poševnokotni trikotnik v sferni trigonometriji je prvi izpeljal in pokazal splošni sinusni izrek
arabski matematik in astronom Abul Vefa (940-998). Za njim ga je uporabljal tudi Nasir at-Tusi.
