Prva balkanska vojna
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Otomanskega imperija iz Balkana.
Odvijala se je med oktobrom 1912 ter majem 1913, v njej pa so članice Balkanske lige, Bolgarija, Črna gora, Grčija in Srbija, osvojile ozemlje novopazarskega Sandžaka, Kosova, Makedonije in večine Trakije ter si ga razdelile.
Srbi zmagajo pri Kumanovem, Črnogorci zasedejo Skadar, Grki vdrejo v Solun, Bolgari pa potisnejo turške čete do Čataldže. Turčija zaprosi za mir, ki je sklenjen v Londonu leta 1913. Na podlagi tega miru mora Turčija zaveznikom odstopiti ozemlje zahodno od črte Enos-Midia in obdrži le majhen pas ozemlja v Evropi
Zaradi sporov o razdelitvi Makedonije je prišlo do druge balkanske vojne. Posledica prve balkanske vojne je bila tudi ustanovitev neodvisne Albanije, ki so jo kljub nasprotovanju Srbije in Črne gore podprle velesile, predvsem Avstro-Ogrska.
Ta vojaškozgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
