Podpičje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ločila
opuščaj (apostrof) ( ' ); ( ’ ) ponavljaj ( -"- ); ( ″ ) oklepaji ( ( ) ); ( [ ] ); ( { } ); ( < > ) zaklepaj ( ) ) in uklepaj ( { ) dvopičje ( : ) vejica ( , ) pomišljaji ( ‒ ); ( – ); ( — ); ( ― ) tripičje, ( … ) ( ... ) klicaj ( ! ) pika ( . ) vezaj ( - ); ( ‐ ) deljaj ( - ); ( ‐ ); ( =) vprašaj ( ? ) narekovaji ( ‘ ’ ); ( “ ” ) podpičje ( ; ) poševnica ( / ) in leva poševnica ( \ ) presledek ( ) in interpunkt ( · )
Drugi tipografski znaki
znak & (et, in ) ( & ) zvezdica ( * ) trozvezdje (asterizem) ( ⁂ ) križec ( † ‡) krogla ( •, več ) afna ( @ ) interrobang ( ‽ ) lojtra ( # ) opuščaj ( ′ ) in dvojni opuščaj (″) tilda (vijuga, ~ ) podčrtaj ( _ ) navpičnica / pokončnica ( \| ) odstotek ( % )

Pòdpíčje ( ; ) je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo delne enote večjega jezikovnega sporočila, oziroma konec dela povedi.

[uredi] Zgodovina

Izvor podpičja lahko sledimo do italijanskega tiskarja Alda Manutija starejšega (Aldus Manutius). Manutij je uporabljal podpičje za ločevanje besed, ki so bile pomensko nasprotne, in za označevanje neodvisnih stavkov.

[uredi] Podpičje v slovenščini

Podpičje se v slovenščini z razliko od pike ali dvopičja rabi le skladenjsko. S podpičjem ločimo posamezne dele povedi krepkeje kot z vejico in šibkeje kot s piko. Uporabljamo ga levostično; presledek je torej za njim in ne pred njim.

[uredi] Podpičje v drugih jezikih

V grščini podpičje označuje vprašanje, podobno kot latinski vprašaj.

V francoski tipografiji se podpičje, kot tudi mnogo drugih ločil, loči od predhodnega znaka s kratkim nedeljivim presledkom. V računalniškem naboru znakov ga pogosto zamenja navadni presledek.

[uredi] Uporaba v računalništvu

V računalniškem programiranju se podpičje pogosto uporablja v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna primera sta pascal in JavaScript. Primera vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu:

program PozdravljenSvet(output);

writeln('Pozdravljen svet!');

V drugih proceduralnih jezikih podpičje zaključuje ukaze - na primer Ada, C, Java, C++, Maple. Primera vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju:

int stevilo 0 ;

puts("Pozdravljen svet!") ;

Starejši programerji so nekako desnostično pisali pred podpičje še presledek, danes pa ga večinoma opuščajo, saj je povečini zapis kode v teh jezikih prost.

Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri zbirniki in narečja Lispa, lahko uporabljajo podpičje tudi za označitev komentarjev.

V računalniškem sistemu je podpičje predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b.

[uredi] Uporaba v matematiki

V jeziku funkcij podpičje v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, označuje, da je dana funkcija funkcija te spremenljivke, ni pa nujno.

V diferencialni geometriji podpičje, ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z vejico. Zgled:

$\nabla_j {\mathbf v} \equiv v^i {}_{;j} \;\;\;\;\;\; v^i {}_{;j} = v^i {}_{,j} + v^k\Gamma^i {}_{k j}$