Perpignan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 42° 42’ severne širine, 2° 54’ vzhodne dolžine

Pogled na Perpignan

Perpignan (katalonsko Perpinyà) je kraj in komuna v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, sedež departmaja Vzhodni Pireneji. Perpignan je bil glavno mesto nekdanje province in grofije Roussillon (francoska oz. severna Katalonija), kot tudi glavno mesto katalonske komarče Rosselló. Leta 1999 je kraj imel 105.115 prebivalcev.

[uredi] Geografija

Perpignan leži v vzhodnem delu departmaja ob reki Têt, nekaj kilometrov pred izlivom le-te v Lionski zaliv. Je važno železniško križišče med Barcelono in Narbonnom. Severovzhodno od njega se nahaja letališče Perpignan-Rivesaltes.

[uredi] Zgodovina

Čeprav naselitev ozemlja sega še v rimski čas, pa je sam kraj prvič omenjen v dokumentu kot villa Perpiniarum šele leta 927. Kmalu zatem je Perpignan postal sedež rousillonskih grofov. Leta 1172 je bilo ozemlje z oporoko grofa Girarda II. predano grofom iz Barcelone. Leta 1197 je bila v Perpignanu ustanovljena delno avtonomna srednjeveška komuna. Francoske fevdalne pravice nad Roussillonom in samim krajem so bile s sporazumom v Corbeilu (1258) predane Aragoniji. Ob ustanovitvi kraljevine Majorce 1276 je Perpignan postal glavno mesto celinskega ozemlja novoustanovljene države. Ob vračanju domov z neuspešnega križarskega pohoda proti Aragoniji (1285) je v kraju umrl francoski kralj Filip III. V letu 1344 je bilo ozemlje ponovno vrnjeno barcelonskim grofom. Nekaj let zatem je ob izbruhu kuge kraj izgubil približno polovico vsega prebivalstva. Napaden in zavzet s strani francoskega kralja Ludvika XI. leta 1463 je bil kot sprava s Španijo pred napadom na Italijo ponovno vrnjen aragonski kroni v letu 1493. Ponovno oblegan in zavzet s strani Francije je bil Perpignan v času tridesetletne vojne septembra 1642, 17 let kasneje s Pirenejskim sporazumom pa tudi uradno predan Franciji.