Pečat
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pečát (tudi žíg ali štampiljka) je znak kake organizacije ali posameznika, in se uporablja za določanje verodostojnosti ali tajnosti listin, pisem in drugih dokumentov. Praviloma se pečat sestoji iz voska, v katerega, ko je še stopljen in mehak, odtisnemo znak s pečatnikom, ki ga izdela graver. Pečat se na ta način prilepi na površino papirja in s tem zagotavlja, da vsebina pošiljke ni bila odprta, če pečat ni prelomljen.
Pečat uporabljajo tudi sodne in izvršne oblasti (policija), ki v praksi zapečati prostore določenih nepremičnin tako, da kratko vrv na enem koncu s pečatom prilepi na vrata in na drugem koncu na obod vrat. Ko se vrata odprejo se pečata zlomita. Neprelomljena pečata sta dokaz, da nihče ni vstopil v prostor.
Žigosanje poštnih pošiljk je označevanje določenega dne in določene poštne enote (kraj sprejema redne poštne pošiljke). Takega žiga ne moremo tolmačiti kot pečat, saj je le grafični odtis datuma, kraja in včasih tudi simbola (logotipa) določene pošte. Praviloma se pošiljke ožigosa preko znamk in se s tem označi, da je njihova enkratna uporabnost potekla. Ožigosana znamka, ki predstavlja plačilo poštne storitve, je hkrati dokument o uradni oddaji pošiljke. Žig-a, za razliko od pečata, ne moremo odstraniti mehansko, ampak s kemičnimi sredstvi.
Pomožna zgodovinska veda, ki preučuje pečate, je sfragistika.
Pri oddaji dokumentacije za razne razpise ali dohodnino šeje kot dokaz za veljavno (pravočasno) oddano tudi datum (in ura) na poštem žigu. Leta 2004 se je tako na glavnih poštah v Sloveniji nabralo pred polnočjo na pošti veliko ljudi, ki so upali na »pravočasno« oddajo.
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
Kategorije: Škrbine | Sfragistika | Pošta | Pečati
