Ordovicij
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 439 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.
Živali so živele le v morju; značilne so alge, iz katerih so nastali grebeni, ter prve ribe. Perioda je dobila ime po Ordovicih, starodavnemu ljudstvu iz Walesa, ker so sistem kamnin, nastalih v ordoviciju, najprej proučevali v Walesu.
[uredi] Klima in živalstvo
Klima je bila vso dobo Ordovicija mila- oceanska. Organizmi v vodi so dobili prvič apnenčaste lupine. V tej dobi živi veliko graptolitov, ramenonožcev, trilobitov, glavonožcev, mahovnjakov, morskih ježkov. Prvič se tudi pojavijo morske lilije, korale, foraminifere, radiolarije in sifoneje. Ta doba je trajala približno 80 milijonov let v njej se pojavijo prve ribe.
[uredi] Zunanje povezave
- Zemljevid kopna in morja v času Ordovicija v en.: [1]
- Podrobnejša delitev Ordovicija po ameriško v en.: [2]
- Opis Ordovicija v nemščini de.: [3]
| Paleozoik | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Kambrij | Ordovicij | Silur | Devon | Karbon | Perm |
Ta geološki članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
