Netilka
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Netilka je del naboja, ki je namenjen vžigu smodniške polnitve v njem.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Sprva je netilka le nadomestila smodnik na kremenjačah, kasneje s pojavom enovitih nabojev pa je postala taka, kot jo poznamo še danes.
Prvi so puško, ki je imela izdelano votlo kladivce v katerega je strelec pred vsakim strelom vstavil netilko, izdelali v Veliki Britaniji. S preizkusi so začeli leta 1834, leta 1842 pa so puško dali v operativno rabo.
Netilko v današnji obliki je prvi patentiral leta 1822 ameriški izumitelj britanskega rodu Joshua Shaw.
[uredi] Zgradba
Netilka je sestavljena iz posodice iz mehke kovine v kateri je inicialna zmes, občutljiva na udarce (živosrebrni fulminat, svinčev azid, sinoksid,…) in pokrova. Naboj se aktivira z udarcem udarne igle v netilko, kjer se posodica upogne in pritisne inicialno razstrelivo ob t.i. »nakovalo« in ga aktivira. Vroči plini, ki pri tem nastanejo pa nato skozi luknjico v dnu tulca aktivirajo glavno smodniško polnjenje v naboju.
[uredi] Vrste netilk
Poznamo dve vrsti netilk in sicer:
- Berdan - namenjene tulcem z dvema luknjicama v dnu in so se v preteklosti uporabljale v Evropi, kjer se občasno še pojavljajo
- Boxer - namenjene tulcem z eno luknjico in so se sprva uporabljale zgolj v ZDA, danes pa počasi izpodrivajo netilke vrste berdan, ker so primernejše za ponovno polnjenje streliva.
Poleg tega pa ločimo še:
- Korozivne netilke - bolj obstojne in skladiščenju prijazne netilke, ki vsebujejo snovi, ki povzročajo korozijo kovinskih delov orožja. Zaradi dolge skladiščne dobe so razširjene v vojaškem strelivu.
- Nekorozivne netilke - ne vsebujejo agresivnih snovi in so razširjene v strelivu za civilni trg.
