Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6. stoletja do 9. stoletja z vrhuncem v zadnji četrtini 6. stoletja.
Vsebina |
[uredi] Selitev Slovanov
Selitev Slovanov iz pradomovine se je začela konec 4. stoletja, ko so se germanska plemena po vdoru Hunov v vzhodno Evropo začela seliti na področje rimske države. Slovani so jim sledili in se naselili na izpraznjeno področje, ki so ga Germani zapustili. Iz pradomovine so se selili v treh smereh; iz vzhodne veje so se razvili današnji Rusi, Ukrajinci in Belorusi, zahodni Slovani so Poljaki, Čehi, Slovaki, Lužiški Srbi in Kašubi (del zahodnih Slovanov je dosegel tudi današnje slovensko etnično ozemlje), južna veja pa se je pomikala proti Balkanu in iz njih so se razvili Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci in Bolgari.
[uredi] Priselitev v vzhodnoalpski prostor
Prvi slovanski naselitveni sunek je datiran okoli leta 550. Ti Slovani so se premaknili s področja Moravske proti jugu, na področje Zgornje in Spodnje Avstrije. Od tam so se po dolinah alpskih rek pomaknili do Karavank in se premaknili do Ptuja (Poetovio), kjer je antična škofija propadla že pred letom 577.
Drugi slovanski sunek je prišel po odhodu Langobardov v Italijo leta 568. Slovani so prodirali na to področje s pomočjo Avarov. Tako so leta 588 prišli na območje zgornjega Posavja, 591 na področje zgornjega Podravja in se kmalu nato spopadli z Bavarci. 592 zmagajo Bavarci, a leta 595 zmaga slovansko-avarska vojska. S tem se je utrdila meja med frankovskim in avarskim svetom.
Slovani so se od leta 600 do 8. stoletja naselili na vso kraško področje do roba Furlanske nižine in s tem izoblikovali etnično mejo, ki je v veliki meri prisotna še danes.
[uredi] Odnos do staroselcev
Ko so se Slovani naselili na ta prostor, niso naleteli na prazen prostor, ampak so si podredili krščanske romanske staroselce, ki so živeli na področju Norika in v antičnih mestih v Sloveniji. Staroselci so pred selitvami pozne antike bežali v odmaknjene predele, najpogosteje na nedostopne hribe in ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. Rifnik pri Celju). Novejše arheološke raziskave pa kažejo, da so kontinuirano naselitev ohranila tudi nekatera dobro zaščitena mesta v nižini. Del romaniziranega prebivalstva je pred Slovani pobegnil v Italijo in v mesta ob Jadranski obali. Veliko staroselcev so Slovani zasužnjili (slovansko ime za sužnja je bilo dolgo krščenik, saj so bili staroselci kristjani), nekateri pa so se s Slovani zlili in obogatili njihovo kulturo. Slovani so romanizirane staroselce imenovali Vlahi ali Lahi. Nanje spominjajo krajevna imena s korenom Vlah , kot so npr. Laško, Laški rovt itd. Od romaniziranih staroselcev so Slovani prevzeli nekatera zemljepisna imena, zlasti imena rek (Sava, Drava, Soča) in pokrajin (Kranjska) ter bolj napreden način obdelave zemlje in kovin.
[uredi] Viri
- Rajko Bratož, "Gli inizi dell'etnogenesi slovena : fatti, tesi e ipotesi relativi al periodo di transizione dall'eta antica al medioevo nel territorio situato tra l'Adriatico e il Danubio". V La cristianizzazione degli Slavi nell'arco alpino orientale, ur. Andrea Tilatti. Nuovi studi storici, 69. Roma, Gorizia, 2005, str. 145-188;
- Mitja Guštin, "Začetki slovanskega naseljevanja na Slovenskem", Časopis za zgodovino in narodopisje 75 (2004), str. 253-265;
- -- (ur.). Marija Javor Briški (prev.), Milan Lovenjak (prev.), Katarina Katja Predovnik (prev.), Tomaž Lauko (fot.), Janja Tratnik (il.), Dragica Knific Lunder (il.), Anđelka Fortuna (il.), Zgodnji Slovani: zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp = Die frühen Slawen: frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen. Ljubljana, 2002. (COBISS) povzetek v pdf
- Hans-Dietrich Kahl, Der Staat der Karantanen : Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum. Ljubljana, 2002;
- Friedrich Lotter, Rajko Bratož, Helmut Castritius, Premiki ljudstev na območju Vzhodnih Alp in Srednjega Podonavja med antiko in srednjim vekom (375-600), prev. Amalija Maček Mergole in Anja Naglič. Ljubljana, 2005; (COBISS)
- Peter Štih, "Ob naselitvi Slovanov vse pobito?". V Množične smrti na Slovenskem : 29. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana, 1999, str. 79-93; (COBISS)
- --. Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku : osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. stoletja do konca 9. stoletja, Ljubljana, 2001.
