Matija Jama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Matija Jama, slovenski slikar, * januar 1872, Ljubljana, † 1947, Ljubljana.

Vsebina

1 Življenjepis
2 Dela
3 Glej tudi
4 Zunanje povezave

[uredi] Življenjepis

Osnovno šolo in gimnazijo je Jama obiskoval v Ljubljani, nato pa se je z družino preselil v Zagreb, kjer se je začel v višji gimnaziji zanimati za slikarstvo. Po končani višji gimnaziji se je vpisal na pravno fakulteto, vendar je že leta 1890 opustil študij in odšel v München, kjer se je vpisal v zasebno slikarsko šolo. Po dveh letih se je vrnil v Ljubljano, kjer se je preživljal z risanjem. V tistem času je risal ilustracije za revijo Dom in svet.

S podporo kranjskega deželnega odbora se je leta 1897 vrnil v München, kjer se je vpisal v Ažbetovo slikarsko šolo, leto kasneje pa se je vpisal na tamkajšnjo slikarsko akademijo, ki pa je ni dokončal. Leta 1902 se je poročil z nizozemsko slikarko Luizo van Raders. Jama je živel in delal v različnih krajih po Evropi, v Avstriji, na Hrvaškem, v Nemčiji in Nizozemski, kasneje pa se je vrnil v Slovneijo in nelak časa živel na Bledu in v Volčjem potoku ter nazadnje v Rašici in Ljubljani.

Jama je poleg klasičnih umetniških slik risal tudi osnutke za plakate in ilustracije. Med drugim je ilustriral Cankarjeva dela Knjiga za lahkomiselne ljudi, Za narodov blagor in Ob zori. Njegovi vzorniki so v kasnejši fazi, ko je »prerasel« svoje secesijsko obdobje, postali francoski impresionisti, med katerimi je najbolj pomemben Claude Monet. Jama je bil v svojem zrelem obdobju prvi vrsti krajinar. Krajine se v njegovem opusuu sicer pojavljajo kot vedute že med ilustracijami in naročenimi portreti, ki jih je delal na začetku svoje slikarske karijere.

V kasnejšem obdobju je začel Jama sodelovati z drugimi slovenskimi impresionisti, predvsem z Rihardom Jakopičem, s katerim sta skupaj ustvarjala v Stranski vasi in Kraljevcu ob Sotli. Jama je začel takrat s študijem svetlobe in se pri tem že povsem izražal s sredstvi impresionizma. V tem prvem obdobju impresionizma je ustvarjal predvsem akvarele, te pa je okoli leta 1900 opustil in se povsem posvetil slikanju v tehniki olja na platnu. V tej tehniki je nato do konca življenja ustvaril večino svojih najbolj znanih del.