Matija Čop
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matija Čop, slovenski jezikoslovec, književni zgodovinar in kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.
[uredi] Življenje
Rojen je bil v Poharjevi hiši v središču Žirovnice kmečkim staršem. Nižje in srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, nato pa je v Ljubljani in na Dunaju tri leta študiral tedanjo »filozofijo«. Leta 1817 se je z Dunaja vrnil v Ljubljano in bil do leta 1820 bogoslovec. Nato je postal gimnazijski profesor na Reki (1820-1822) in v Lvovu (1822-1827), kjer je bil zadnji dve leti tudi profesorski pripravnik na univerzi.
Po vrnitvi v Ljubljano se je zopet moral zadovoljiti z mestom gimnazijskega profesorja, leta 1828 pa je sprejel tudi mesto licejskega knjižničarja. Po letu 1831 je opravljal le to službo.
Leta 1835 je Matija Čop tragično umrl med kopanjem v reki Savi. Prijatelj France Prešeren mu je posvetil pesnitev Krst pri Savici, elegijo V Spomin Matije Čopa in mu zložil nagrobni napis.
[uredi] Delo
Matija Čop je bil najbolj izobražen Slovenec svojega časa. Znal je 19 jezikov in bil splošno odlično razgledan, spoznal se je na klasično, srednjeveško, renesančno in baročno književnost, sledil pa je tudi tedanji evropski romantični književnosti. Po svojih nazorih je bil romantik, ki se je zavzemal za skladnost vsebine in oblike v književnosti (romantična klasika).
S temi značilnostmi je vplival na svoje prijatelje in znance, še posebej na Franceta Prešerna, ki se je pod Čopovim vodstvom usmeril v uporabo romanskih pesniških oblik in v romantično klasiko.
Čop je bil v času nastajanja Krajnske čbelice cenzor, zato je zbornik lahko delno varoval pred njegovimi nasprotniki, posebno Jernejem Kopitarjem. Z obširnim spisom v nemščini Slovenska abecedna vojna (Slowenischer ABC-Krieg) je leta 1833 posegel tudi v črkarsko pravdo. Zavzemal se je za visoko slovensko književnost, namenjeno izobražencem in zavračal mnenja, da je slovenščina primerna le za nižji sloj.
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih jezikoslovcev
- seznam slovenskih kritikov
- seznam slovenskih zgodovinarjev