Madžarski forint
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Madžarski forint je uradna valuta Madžarske. Njegova tričrkovna oznaka po standardu ISO 4217 je HUF, šifra je 348, na Madžarskem se uporablja tudi oznaka Ft. Uradno se deli se 100 filerjev (fillér). Zanj skrbi Madžarska narodna banka.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Ime forint izvira iz italijanskega mesta Firence (Fiorino) in denar s tem imenom se je v 13. stoletju razširil po vsej Evropi (npr. oznaka nekdanjega nizozemskega guldna je bila Hfl.). Na Madžarskem ga je leta 1325 uvedel kralj Karl Robert von Anjou (madžarsko Károly Róbert) in je do 17. stoletja veljal za eno najmočnejših valut v regiji.
Leta 1869 ga jer nadomestila avstro-ogrska krona. Forint je bil ponovno uveden 1. avgusta 1946, ko je nadomestil zaradi hiperinflacije povsem razvrednoteno dotedanjo madžarsko valuto pengő v razmerju 400.000 kvadriljonov () pengőv za en forint. Državna valuta bo ostal do madžarske uvedbe evra. Ta datum še ni znan, saj Madžarska v tem trenutku (junij 2005) kljub želji madžarskih oblasti še ni članica ERM II.
[uredi] Bankovci in kovanci
V obtoku so bankovci za 200, 500, 1000, 2000, 5000, 10.000 in 20.000 forintov. Poleg njih so v obtoku kovanci za 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 forintov. Kovance za filerje so leta 1999 zaradi majhne vrednosti umaknili iz obtoka.
[uredi] Trenutna vrednost
Junija leta 2005 je bil en evro vreden 254,13 forinta, za en ameriški dolar je bilo treba odšteti 206,85 forinta, en slovenski tolar pa je bil vreden približno 1,06 forinta.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Uradni tečaji Madžarske narodne banke
- Slike kovancev
- Slike bankovcev
- Katalog madžarskih bankovcev (vključno s starimi bankovci)
- Madžarski bankovci (vključno s starimi, v visoki ločljivosti)