Kumulonimbus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

**Kumulonimbus** (*Cumulonimbus*)
Kumulonimbus v osrednji Oklahomi.
Višina:	2000 – 15000 m
Napoved vremena:	v naših zemljepisnih širinah povzročajo močne ujme

Kumulonimbusi (cb) so nizki oblaki vertikalnega razvoja. So veliki in gosti vodeni oblaki, ki so lahko močno vertikalno razviti, v obliki visokih stolpov, z ravnim spodnjim robom in razbrazdanim ali vlaknatim vrhom, v obliki perjanice ali nakovala. Ko zaledeni gornji del, mu pravimo nevihtni oblak. V naših zemljepisnih širinah so visoki tudi do 16 km in povzročajo močne ujme: točo, nevihte, silne viharje, itd.

[uredi] Nastanek

Kumulonimbus

Najčešče se pojavljajo v topli polovici leta, ko je zemeljska površina močno segreta in ko je v ozračju troposfere dovolj vlage. Prav tako se pojavljajo pri prodorih vlažnih, hladnih zračnih mas.

Za nastanek kumulonimbusa potrebujemo tri sestavine:

veliko vlage,
veliko toplega nestabilnega ozračja
energijo, ki bo dvignila topel, vlažen zrak hitro navzgor.

Po nastanku ločimo dva tipa teh oblakov:

toplotni kumulonimbusi, ki nastajajo zaradi labilnosti ozračja brez frontalnih procesov
frontalni kumulonimbusi, ki nastajajo na mejni površini hladne fronte.

Ko se topel zrak dviga nad hladnejši zrak, se le-ta začne ohlajati, da vodna para kondenzira v kapljice. Kondenzacija segreva bližnji zrak, tako da se dviganje zraka nadaljuje. Ker se zrak še kar naprej dviga, se vodne kapljice ohlajajo in nastajajo ledeni kristali. Gravitacija povzroči, da kapljice in ledeni kristali začnejo padati. To povzroči pomikanje vodnih kapljic navzgor in navzdol.

Nestabilnost med dvigovanjem in padanje povzroči nabiranje statične elektrike v oblaku. Izpraznitev te elektrike povzroči bliskanje in grmenje.