Jedrska elektrarna Krško
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jedrska elektrarna Krško (JEK, tudi Nuklearna elektrarna Krško - NEK) deluje od leta 1981. Jedrski reaktor je tlačnovodnega tipa. Največja moč je 676 MW, gorivo je obogaten uran (2,1-4,3 utežnih odstotkov 235U), masa goriva 48,7 t, gorivnih elementov je 121, moderator demineralizirana voda, 33 snopov po 20 palic iz zlitine srebra, indija in kadmija za regulacijo moči.
Vsebina |
[uredi] Tehnične značilnosti in obratovanje
[uredi] Zgodovina in lastništvo
Jedrska elektrarna Krško je bila zgrajena na podlagi samoupravnega sporazuma med nekdanjima jugoslovanskima republikama Hrvaško in Slovenijo, ki sta vsaka vložili polovico sredstev. Neposredno z elektrarno upravlja podjetje Nuklearna elektrarna Krško (NEK), katerega pol je v lasti hrvaškega podjetja Hrvatska elektroprivreda (HEP) in slovenskega podjetja Eles-Gen, oziroma matičnega podjetja Elektro Slovenija (ELES). Vsa navedena podjetja so v popolni državni lasti Hrvaške oziroma Slovenije.
[uredi] Mednarodni sporazum o ratifikacijai pogodbe med Republiko Hrvaško in Slovenijo
Dogovor o nekaterih spornih vprašanjih, ki so se kopičila v času delovanja jedrske elektrarne, zlasti po osamosvojitvi obeh republik (Hrvaške in Slovenije), zajema mednarodni sporazum, ki sta ga predstavnika obeh vlad podpisala 19. decembra 2001[1]. Državni zbor Republike Slovenije je v pogodbo ratificiral in je stopila v veljavo marca 2003 [2].
[uredi] Vsebina sporazuma
- V 5. členu sporazum določa, da si družbenika (takrat Hrvatska elektroprivreda (HEP) in Elektro Slovenija (ELES)) delita proizvedeno električno energijo. Določa tudi, da se »hrvaška« elektrika brez dodatnih stroškov prenaša do Slovensko-Hrvaške meje, ter da se izloča iz pravil za delovanje trga z električno energijo v Sloveniji.
- Posledice sklepa so, da je v elektro-energetkem smislu »polovica« jedrske elektrarne Krško eksteritorialna, kot da bi stala polovica elektrarne izven ozemlja Republike Slovenije.
[uredi] Drugi blok
Glavni članek: Druga jedrska elektrarna v Krškem
Razprave o drugem bloku JEK, oziroma o drugi jedrski elektrarni v Sloveniji, so se v javnosti začele v letu 2005 z občasnimi kratkimi objavami, pogosteje pa v letu 2006, ko je postal projekt druge jedrske elektrarne predmet obravnave vlade RS.
- Iz razvojnega programa vlade RS
Projekt: Drugi blok NEK
(Po osnutku, objava v časniku Finance, 24. julij 2006)
- Vsebina: Z uresničitvijo tega projekta bi se precej zmanjšala proizvodnja toplogrednih plinov, zmanjšala bi se uvozna odvisnost pri električni energiji, poleg tega pa bi se zaradi konkurenčne cene elektrike iz tega objekta ohranila oziroma celo povečala konkurenčnost gospodarstva.
- Cena: dve milijardi evrov, vse iz javno-zasebnega partnerstva oziroma zasebnih virov.
- Časovni okvir: začetek leta 2013, konec leta 2017.
- Javne razprave o drugem bloku
Odmev razprav glej na zunanji povezavi Druga jedrska elektrarna v Sloveniji , gostuje na Ljudmila digital media lab
[uredi] Viri in opombe
- ^ Dnevna Mladina, 19. decembra 2001, Jaka Železnikar: Slovensko-hrvaški sporazum lastništvu in statusu NEK
- ^ [http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200323&dhid=60331 BHRNEK] Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in Skupne izjave ob podpisu Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, Uradni list RS 23/2003 z dne 6. 3. 2003
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o zgradbi oz. poslopju je škrbina. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga uredite in dopolnite.
Ta članek o energetiki je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
