Jacques Lacan
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jacques-Marie-Émile Lacan, pogosteje Jacques Lacan (izgovor kot: Žak Lakán), francoski psihoanalitik, psihiater in zdravnik, * 13. april 1901, Pariz, † 9. september 1981, Pariz.
Za svoja dela na področju psihoanalize je smatral, da so prava vrnitev k Freudu. To je pomenilo ponovno večje zanimanje za nezavedno, za kompleks kastracije in za vprašanje ega kot mozaika identifikacij, kot tudi osredotočenje na jezik pri vsej psihoanalizi. Njegova dela so zelo interdisciplinarna in se navezujejo na jezikoslovje, filozofijo in matematiko. Postal je pomemben avtor tudi za področja izven psihoanaize, posebno v kritični literarni teoriji .
Lacanova dela so naredila velik vtis na razvoj psihoanalize; ima veliko idejnih naslednikov (»lacanovci«) in celo združenj pod njegovim vplivom. Pod vplivom Lacanovih dognanj je Svetovno združenje za psihoanalizo (»World Association of Psychoanalysis«, WAP), ki ga vodi Jacques-Alain Miller, Lacanov zet. Ta družinski vpliv, nasledstvo učenosti s krvno povezavo po hčereh (Freudova hči Anna, Lacanova hči Judith, s katero je poročen Miller) odpira vprašanja ali organizacija ne izstopa iz območja znanosti v območje doktrinarnega učenja, kot pri cerkvah. Številni slovenski filozofi (»lacanovci«) se opirajo na Lacanova dela[navedi vir].
[uredi] Viri in opombe
- Društvo za teoretsko psihoanalizo, Knjižna zbirka Analecta in revija Problemi objavljajo številna dela J. Lacana in idejnih naslednikov.
Ta biografski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
