Hanoj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hanój (vietnamsko Hà Nội, Hán tự 河内) je glavno mesto države Vietnam. Obkroženo je z vodnimi viri: Rdeča reka (na vzhodu), jezero Hoan Kiem (na zahodu) in na severu stara struga reke. Poleg tega teče skozi mesto reka To Linch, ki ima več rokavov.
[uredi] Zgodovina
Vietnamski kralji so med 11. in 15. stoletjem svoje glavno mesto imenovali Thăng Long (Mesto vzdigajočega zmaja). Mesto je na tak način leta 1010 poimenoval vladar Lý Thái Tổ (nad Rdečo reko naj bi videl vzdigajočega se zmaja). Leta 1804 se je sedež kraljestva prenesel v mesto Hue (južno).
Do leta 1804 je predstavljala mesto samo citadela in kraljeva palača, pred njenimi vrati pa so živeli dvorjani, mandarini in vojaki. Od leta 1931 ima mesto ime Hanoi. Ko so leta 1887 Vietnam zasedli Francozi, so mu vladali iz Hanoja. 2. septembra 1945 je Ho Ši Minh v Hanoju razglasil neodvisnost Vietnama. Leta 1954 je po delitvi dežele na Ženevski konferenci, postal Hanoi glavno mesto severnega Vietnama in po porazu Američanov leta 1976 glavno mesto celotnega Vietnama. Zaseda površino okrog 900 km² in ima okoli 3 milijone prebivalcev.
2,2 kilometra dolg most, imenovan Chuong Duong vodi čez Rdečo reko v smeri proti 30 km oddaljenemu letališču Noibai.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o naselju je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
