Haghpat
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Haghpat (armensko Հաղպատ) je vas v severnoarmenski provinci Lori, pribl. 10 km vzhodno od mesta Alaverdi ob desnem bregu reke Debed, na robu planote, ki jo reže soteska te reke. Vas je najbolj znana po samostanu iz 10. stoletja, ki so ga |leta 1996 skupaj z bližnjim Sanahinom vpisali v UNESCOv seznam svetovne dediščine.
Samostan je ustanovila kraljica Khosrovanuš. Že iz imena (Haghpat pomeni ogromen zid) lahko sklepamo, da je samostanski kompleks obzidan. Glavna cerkev je posvečena sv. križu (Sourb Nšan) in je bila zgrajena med letoma 976 in 991. Leta 1185 so na zahodni strani cerkve prizidali predprostor (gavit). Severno od gavita stoji cerkev Matere Božje iz leta 1025, na južni strani pa se ga dotika cerkev sv. Gregorja Iluminatorja, ki je bila prvotno zgrajena leta 1005, ob prezidavi leta 1211 pa je izgubila kupolo.
Severne stene cerkve sv. križa se drži samostanska knjižnica, ravno tako zgrajena v 10. stoletju, ob prezidavi leta 1262 pa so leseno streho zamenjali s kamnito. V predprostoru knjižnice se nahaja eden najbolj znamenitih in najlepših armenskih hačkarjev: hačkar sv. Odrešenika iz leta 1273, ki prikazuje križanega Kristusa obkroženega s svetniki in apostoli, nad njim pa so angeli in Bog, ki dviguje roke v znak blagoslavljanja.
Severne strani knjižnice se drži gavit iz leta 1257, ki se po darovalcu imenuje Hamazasp.Severno od tega gavita se nahaja mavzolej družine Ukanjan.
Vzhodno od cerkve sv. križa stoji samostojen zvonik iz leta 1245. Njegov spodnji del ima za cerkve značilen tloris v obliki križa in služi kot kapela. Srednji del je pravokotne oblike, zgornji del pa je sedemkotni zvonik.
V severni del obzidja je vgrajena jedilnica (refektorij) iz 13. stoletja.
