Privacy Policy Cookie Policy Terms and Conditions Pogovor:Grška abeceda - Wikipedija, prosta enciklopedija

Pogovor:Grška abeceda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

S stavkom »Grška abeceda ali grški alfabet (po prvih dveh črkah alfa, beta) je pisava, s katero se zapisuje grščina.« se ne morem strinjati. Abeceda seveda ni pisava, ampak je ustaljeno zaporedje znakov v izbrani pisavi. Nasploh mislim, da bi kazalo vrsto člankov (Arabska abeceda, Armenska abeceda...), ki pravzaprav govorijo o pisavah, preimenovati v Arabska pisava, Armenska pisava ipd. --Peterlin 15:43, 5 januar 2006 (CET)

Stavek je res napačen, ampak članek v bistvu opisuje (grško) abecedo. Tudi povezani angleški članek ima naslov en:Greek_alphabet. Pa tudi (SSKJ): pisava je sistem znakov za pisno sporazumevanje. (cirilska pisava; latinska pisava; črkovna, zlogovna pisava; grška, kitajska pisava; hieroglifska pisava). --AndrejJ (pog., prisp.) 16:10, 5 januar 2006 (CET)
Pa je popravek »Grška abeceda ali grški alfabet (po prvih dveh črkah alfa, beta) je abeceda, s katero se zapisuje grščina.« res kaj boljši? Grščina se verjetno ne zapisuje z grško abecedo, ampak z grško pisavo? --Peterlin 16:17, 5 januar 2006 (CET)
Sem se malo razgledal po angleški Wikipediji, in videl, da niso nič boljši od nas: »The Georgian alphabet is the script currently used...«. Sicer pa imajo vse abecedne pisave uvrščene v kategorijo »Alphabetic writing systems«. Razlike med pojmoma »script« in »writing system« nisem nikoli povsem razumel; tudi angleški članek »en:writing system« se začne »A writing system, also called a script, is a type of symbolic system used to represent elements or statements expressible in language.«. Morda moram malo vzeti v roke knjigo Danielsa in Brighta. Rekel bi, da v angleščini morda meja med »abecedo« (alphabet) in »abecedno pisavo« (alphabetic writing system) vsaj v laični rabi ni posebej izrazita. Kljub vsemu pa seveda ločijo med kategorijama »abecede« (recimo en:Category:Latin-derived alphabets) in že omenjeno »abecedne pisave« en:Category:Alphabetic writing systems. Zato se mi zdi moj prvotni predlog – medtem sem malo več napisal še Pod lipo – še vedno smiseln. --Peterlin 16:40, 5 januar 2006 (CET)
Hm, kako potem definiraš grško pisavo? Grška pisava je pisava, s katero se zapisuje grščina? In: grška pisava uporablja grško abecedo (aflabet)? In še enkrat, menim da ta članek opisuje grško abecedo (z dvomljivim uvodom) ne pa grške pisave. --AndrejJ (pog., prisp.) 16:50, 5 januar 2006 (CET)
To je bližje. Grščina se zapisuje z znaki (konkretno kar črkami) grške pisave. Grška abeceda pa je dogovorjeno zaporedje znakov grške pisave: alfa, beta... Pisava je bolj temeljni pojem od abecede, čeprav je seveda tudi ta pomembna, da lahko kdaj kaj najdemo v slovarju, telefonskem imeniku ipd. Zgled z grško pisavo in abecedo sicer ni najboljši, ker je grščina bolj ali manj edini jezik, ki uporablja grško pisavo, zato je grška abeceda bolj ali manj edina abeceda z grško pisavo. Bolj ali manj – ne pa povsem. Obstaja še koptska abeceda, ki znake grške pisave uredi malenkostno drugače: med epsilon (ki se mu v koptski abecedi reče ei) in zeto vrine črko so, vse ostale dodatnne znake pa naniza na konec, za omego. Pravzaprav res tudi to, kako se reče kakšni črki, spada v poglavje o dani abecedi, kar je argument v prid temu, da članek govori o grški abecedi, ne o pisavi. Skratka, dajmo to malo prespati, morda se oglasi še kdo s kakim pametnim mnenjem. --Peterlin 17:13, 5 januar 2006 (CET)

[uredi] Τ (τ)

Kako imenujemo črko Τ (τ)? Tau ali tav? Potrebujem za poimenovanje zvezde τ Kita. Članek sicer pravi tau. --xJaM 00:29, 20 januar 2006 (CET)

SP ji v tabeli o starogrški pisavi pravi »táv«. Zanimivo, ζ pa imenuje »dzéta«. (Naglasi so seveda le informativni.) --romanm (pogovor) 01:22, 20 januar 2006 (CET)
Uh, za dzeto si ne bi mislil. Od kod jim kaj ta podatek? Hvala za izgovorjavo τ. Moramo potem popraviti v članku. Za dzeto bi sicer morebiti še počakali. --xJaM 01:58, 20 januar 2006 (CET)
THIS WEB:

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - be - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - closed_zh_tw - co - cr - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - haw - he - hi - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - ms - mt - mus - my - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - ru_sib - rw - sa - sc - scn - sco - sd - se - searchcom - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sq - sr - ss - st - su - sv - sw - ta - te - test - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tokipona - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu

Static Wikipedia 2008 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2007:

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - be - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - closed_zh_tw - co - cr - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - haw - he - hi - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - ms - mt - mus - my - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - ru_sib - rw - sa - sc - scn - sco - sd - se - searchcom - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sq - sr - ss - st - su - sv - sw - ta - te - test - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tokipona - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu

Static Wikipedia 2006:

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - be - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - closed_zh_tw - co - cr - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - haw - he - hi - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - ms - mt - mus - my - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - ru_sib - rw - sa - sc - scn - sco - sd - se - searchcom - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sq - sr - ss - st - su - sv - sw - ta - te - test - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tokipona - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu