Dragotin Dežman
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dragotin Dežman (tudi Karel Dežman ali Karl Deschmann), politik, arheolog, botanik in kustos slovenskega rodu, * 1821, † 1889.
[uredi] Kariera v stroki
Leta 1875 je Dežman, takrat kustos kranjskega Deželnega muzeja, današnjega Narodnega muzeja, vpeljal arheološka izkopavanja kot nov vir pridobivanja arheološkega gradiva. Tega leta je Dežman pri Igu odkril ostanke prve koliščarske naselbine. Raziskal in strokovno predstavil je tudi najbolj pomembna železnodobna grobišča in nekatera najdišča rimskega obdobja na tedanjem Kranjskem. Pod njegovim vodstvom je Deželni muzej leta 1888 dobil novo muzejsko stavbo, kjer so predstavili pridobljeno gradivo in postavili prvo stalno arheološko zbirko.
Pred pozabo je Karel Dežman rešil tudi pripovedko o Zlatorogu, ki jo je kot prvi 21. februarja 1868 objavil v Laibacher Zeitung, št. 43.
Poleg arheologije je Dežmana privlačila tudi botanika in leta 1871 je na Jetrbenku odkril rastišče Blagajevega volčina. To je bilo šele drugo odkrito rastišče te cvetlice na Slovenskem. Do takrat je trideset let veljalo, da je edino rastišče tega volčina v Sloveniji Gora pri Polhovem Gradcu.
[uredi] Politična kariera
Sprva je bil dejaven v slovenski stranki, vendar je zaradi spora prestopil h kranjski nemški ustavoverni stranki. Zato je med Slovenci postal sinonim za renegata. Leta 1871 je postal ljubljanski župan.
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih politikov
- seznam slovenskih botanikov
- seznam slovenskih kustosov
- seznam slovenskih arheologov
- seznam županov Ljubljane
Ta biografski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
