Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Cerkev je v kraju Grad, v župniji Grad in istoimenski občini.

Središče redovnikov templarjev, ki so se udeleževali križarskih vojn bi naj bila Grad na Goričkem ( nekdanja Dolnja Lendava ). Leta 1208 je pri Gradu živel grof Nikolaj, kraljevi fevdnik. Leta 1275 se v kraju navaja grad (castrum), ki je obstajal že prej. Že takrat je bila Marijina cerkev in sedež pražupnije, ki je bila dolgo časa v rokah zemljiških gospodov od katerih veroizpovedi je bila odvisna tudi veroizpoved podložnikov. Graška župnija je bila tako v letih 1592-1672, torej 80 let, povsem evangeličanska. Cerkev je bila 9. septembra 1720. leta blagoslovljena.

[uredi] Graška pražupnija

V letu 1993 so spadali v župnijo Marije Vnebovzete tile kraji: Grad, Motovilci, Vadarci, Kruplivnik, Radovci, Kovačevci, Vidonci, Otovci in deino Dolnji Slaveči. Skupaj torej 8 naselij. V 17. stoletju (leto 1627) pa je štela graška pražupnija 19 krajev, in sicer: Dolnjo Lendavo (Grad), Vidonce, Motovilce, Pečarovce, Otovce, Kovačevce, Prosečki Dol Prosečka vas ), Poznanovce, Radovce, Kruplivnik, Gornje Slaveče, Dolnje Slaveče, Bodonce, Vadarce, Beznovce, Zenkovce, Kuzmo, Dolič (Gornji in Dolnji) in Matjaševce.

[uredi] Cerkvena zgradba

Leta 1698 je imela cerkev lesen stolpič. Vsa je bila presllkana in obokana. Kor je bil zidan in prostoren, prižnica pa je bila kamnita. Sedanji stolp so dozidali k cerkvi 1729. leta, ker so prejšnjega, ki je stal na samem, tedaj podrli, če se ni sam, saj naj bi se že 1698. leta nagnil. Graška cerkev je torej imela stolp posebej, kar je menda izjema v primerjavi z drugimi starimi prekmurskimi cerkvami. To je bilo zaradi tega ker v predromanski dobi stolp ni v organski zvezi s cerkvijo, a razvoj je šel v smeri, da se stolp gradi v povezovanju s cerkvijo. cerkvijo.

Stolp je v srednjem veku podoba moči. Tudi graški stolp je bil mogočen, kakor je bila veljavna tudi župnija zaradi svoje starodavnosti, obsežnosti ob mogočnem zemljiškem gospodu, ki je bil od 11. do 18. stoletja centralna osebnost politične in vojaške moči v gornjem Prekmurju. Možno je, da je prezbiterij dozidan pozneje (v drugi polovici 14. stoletja, morda še nekoliko kasneje) prvotni romanski cerkvi, katere ostanek je sedanja ladja. Večje popravilo cerkve je bilo leta 1781. Na restavriranje opozarja tudi napis na zadnjem delu oltarja, iz leta 1914. Ta baročni oltar je nastal v delavnici radgonskega mojstra Kleina. V njem (oltarju) pa je starejši lesen kip sedeče Marije z Detetom, ki naj bi nastal okrog leta 1510.

[uredi] V cerkvi tudi grobnica

V vizitacijskem zapisniku iz leta 1778 piše, da je v svetišču graške cerkve kripta (grobnica). Najbrž so tam pokopavali zemljiške gospode. Grobnico so odkrili 1980. leta, ko so napeljevali centralno ogrevanje. Tedaj so se namreč pred oltarjem vdrla tla in v odprtini so našli ostanke rajnih.

Leta 1698 je imela cerkev štiri oltarje. Poročilo iz leta 1698 omenja kapelico - božji grob v hribu najužni (zunanji) strani cerkve. V dobo pred reformacijo naj bi postavljali na pokopafiščih ob cerkvah posnetek Kristusovega groba iz Jeruzalema. Svojčas so pri Gradu domovali člani viteškega reda in domnevajo, da so oni dali postaviti božji grob. Po letu 1685, ko je izumrla rodovina Szechy, je prišla do graškega veleposestva rodovina Franca Nadasdyja, katerega brat Ladislav je bil škof v Csanadu. V 18. stoletju je Nadasdyjeva rodbina pokazala veliko naklonjenost katoličanom in njihovim cerkvam.

[uredi] Plečnikov načrt

Obok so po Plečnikovem načrtu zgradili na novo. Plečnik je s svojevrstno mojstrovino nadomestil prejšnji obok in ga dvignil do ostrešja. Tlak cerkvene ladje je zvišal. Kor je popolnoma nov. Luči v cerkvenih stenah (narejene so iz domače keramike), čudovito osvetljujejo cerkveni prostor. Stranski oltar je po Plečnikovi zamisli izdelal arhitekt Tone Bitenc. Sliko Svete družine je naslikal akademski slikar Stane Kregar. Plečnik je imel še veliko načrtov. Blagoslavitev cerkve je bila 23. oktobra 1955. leta.

V cerkvi se Marije Vnebovzete združujejo v celoto različni arhitekturni slogi. Svojevrstno je oblikovan in izpeljan obok cerkvene ladje, ki je sestavljen iz množice keramičnih ploščic, ki so položene na lesene podpornike. Prenovljen je bil Marijin oltar, za katerega so restavratorji porabili 4.350 zlatih lističev. Obnovili so tudi kipe sv. Jožefa, sv. Janeza Krstnika. Zidni tabernakelj, ki ga zdaj sicer ne uporabljajo več za shrambo Najsvetejšega, je še vedno nekaj posebnega, ker ima vratca iz kovanega železnega pletiva. Graška cerkev je skupaj s prezbiterijem dolga več kot 26 metrov, cerkvena ladja pa je široka skoraj 11 metrov. Ob prezbiteriju je novejša zakristija.

[uredi] Zadnjih dvajset let

Temeljito so obnovili notranjost in zunanjost cerkve. Tako so 1988. leta z zvonika odstranili ves prešnji omet, nato so goli zid oprali z močnim curkom vode, pozneje pa so ga na novo ometali z malto in končno prebelili z gašenim apnom. Z njim so prebelili tudi zunaje dele cerkve. Del strehe so prekrili s staro opeko, drugi del ostrešja pa je dobil novo opečno kritino. Novi so žlebovi, odtočne cevi, strešne in zidne obrobe. Na zvoniku so postavili križ z novim jabolkom. V cerkvi je tudi nov daritveni oltar, obrnjem proti ljudstvu. Domiselno so rešili problem centralnega ogrevanja imajo ne le za cerkev, ampak tudi za župnišče. Nova je električna napeljava in seveda tudi luči, od katerih so nekatere halogenske. Graška cerkev je romarska. Ljudje se prihajajo priporočit zlasti vsako leto 15. avgusta, ko je veliko farno proščenje.

[uredi] Arhitektura

Cerkev s konca 15. stol. ima leta 1729 prizidan zvonik. Ima kamnoseške gotske detajle. Sestavljajo jo zahodni zvonik, pravokotna ladja in višji zvezdasti rebrasto obokani prezbiterij.

Cerkev stoji sredi naselja.