Cahors
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cahors (okcitansko Caors) je kraj in komuna v južni francoski regiji Jug-Pireneji, sedež departmaja Lot. Njegovo ime je danes poznano po oznaki francoske vinorodne regije. Leta 1999 je kraj imel 23.003 prebivalce.
[uredi] Zgodovina
Ustanovitev kraja sega nazaj v keltske čase. Njegovo ime izhaja iz plemena Cadurques, od tod tudi današnje ime za njegove prebivalce - Cadurciens. V rimskem obdobju se je kraj imenoval Divona Cadureorum, kasneje Cadurca. V zgodnjem srednjem veku je postal sedež škofije in bil na podlagi ugodne zaščitne lege že v 6. stoletju premožno trgovsko mesto. Od 9. stoletja je bilo podrejeno Toulousu. Največji pomen je Cahors doživel v 13. stoletju, ko je postal prvo bančno središče Evrope. Zaradi oderuških obresti ga je Cerkev označila za grešnega, kot takega pa ga je omenjal tudi Dante v svojem Peklu skupaj s Sodomo.
V kraju je bil leta 1249 rojen čevljarjev sin Jacques Duèze oz. d'Euse, za časa Avignonskega izgnanstva papež Janez XXII.
Med stoletno vojno je bil z mirom v Brétignyju (1360) brez boja predan Angležom, vrnjen Franciji leta 1428.
[uredi] Znamenitosti
- katedrala sv. Štefana, grajena v letih 1080-1135,
- most Valentré, simbol kraja, (1308-1378),
- cerkev sv. Jerneja (14. stoletje).
