Božidar Jakac
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik, * 16. julij 1899, Novo mesto, † 12. november 1989.
[uredi] Življenjepis
Po prvi svetovni vojni je Jakac študiral v Pragi. Postal eden izmed nosilcev novomeške pomladi, naprednega književno-likovnega gibanja. Delal je kot ilustrator in profesor risanja, kasneje pa je postal samostojni umetnik. Veliko je potoval. Med drugo svetovno vojno je v partizanih deloval kot kulturnik in dogodke ohranil v številnih grafikah. Na ljubljanski akademiji upodabljajočih umetnosti je med letoma 1945 in 1961 poučeval grafiko. V tem času je bil trikrat rektor akademije. Leta 1949 so ga sprejeli v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Zapustil je ogromen opus.
Uvrščamo ga tudi med pionirje slovenskega filma, saj je v črnobeli tehniki posnel več dokumentarnih vedut Novega mesta in postal s tem prvi slovenski mojster kamere.
Jakca v njegovi zgodnji dobi uvrščamo med slovenske ekspresioniste. Pozneje se je njegov mladostni zagon umiril v mojstrskem liričnem realizmu.
Leta 1947 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado.
Njegovo ime nosijo mnoge ustanove:
- Osnovna šola Božidarja Jakca, Ljubljana
- Galerija Božidar Jakac
- Galerija Jakčev dom v Novem mestu
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- seznam slovenskih slikarjev
- seznam slovenskih grafikov
- seznam prejemnikov Prešernove nagrade
