Anton Ingolič
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Anton Ingolič, slovenski pisatelj in dramatik, * 5. januar 1907, Spodnja Polskava pri Pragerskem, † 11. marec 1992, Ljubljana.
Ingolič je bil rojen v obrtniško-kmečki družini. Obiskoval je gimnazijo v Mariboru, zatem leto dni študiral v Parizu in nato slavistiko na ljubljanski Univerzi. Bil je profesor na ptujski gimnaziji. Med 2. svetovno vojno je bil izseljen v Srbijo. Leta 1949 je prejel Prešernovo nagrado za roman Pot po nasipu, leta 1978 pa za življenjsko delo. Od leta 1976 je bil dopisni, od leta 1981 pa redni član SAZU.
Njegov sin je slovenski literarni urednik in založnik Borut Ingolič.
[uredi] Dela
- Lukarji,1936
- Na splavih, 1940
- Matevž Visočnik, 1945
- Vinski vrh, 1946
- Stavka,1951
- Nebo nad domačijo (1960
- Pradedje 1975
- Gorele so grmade 1977
- Šumijo gozdovi domači 1969
- Pretrgana naveza (1971)
- Tajno društvo PGC, 1958
- Mladost na stopnicah, 1962
- Gimnazijka, 1967
- Ptiček brez kljunčka, 1977
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- seznam slovenskih pisateljev
- seznam slovenskih dramatikov
Ta biografski članek o književniku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
