Ajdovščina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Ajdovščina | |
 |
|
| Zemljevid: | Ajdovščina |
|---|---|
| Nadmorska višina: | 107 m |
| Vrsta: | [[{{{vrsta}}}]] |
| Ustanovitev: | {{{ustanovitev}}} |
| Ustanovitelj(i): | {{{ustanovitelji}}} |
| Prva omemba: | {{{omemba}}} |
| Trške pravice: | {{{trg}}} |
| Zgodovinsko ime: | {{{zgodovinsko ime}}} |
| Mestne pravice: | {{{mesto}}}
6373 |
| Pošta: | 5270 Ajdovščina |
| Krajevna skupnost: | [[{{{krajevna skupnost}}}|KS {{{krajevna skupnost}}}]] |
| Občina: | Ajdovščina |
| Pokrajina: | Primorska |
| Stat. regija: | Goriška regija |
| Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. | |
Ajdovščina je mesto v osrednjem delu Vipavske doline, ob sotočju potokov Hublja in Lokavščka, na stiku nasutega Ajdovskega polja in flišnega pobočja pod Goro (Sinji vrh, 1002 m). Naselje je sedež občine Ajdovščina.
Središče mesta, Lavričev trg, je sredi starega mestnega jedra. Zraven je župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika s Cebejevimi slikami. Za cerkvijo sta šolski predel in športni center Police.
Onstran Hublja je mestni predel Šturje, nekdaj samostojna vas, kjer je cerkev svetega Jurija s slikami Matevža Langusa in Toneta Kralja. To je predvsem stanovanjski predel, gostota poselitve pa je največja v soseski Ribniku.
Ob reki navzgor, nad hidroelektrarno in zaselkom Fužinami, so kraški izviri Hublja, kjer sta zajetje za območni vodovod in začetek geološke poti. V Športnem parku Pale se začne 3100 m dolga naravoslovno učna pot.
Industrijski obrati se pretežno nahajajo južno od ceste Nova Gorica - Vipava (Mlinotest, IKA, Tekstina, Fructal, Gradbeno podjetje Primorje). Nasproti športnega letališča je obrtna cona, poleg železniške postaje pa avtobusna postaja. Sredi Ajdovskega polja ob Hublju je čistilna naprava za industrijske in mestne odplake. Ob cesti na Ustje so hotel Planika, banka, trgovine in druga podjetja, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi.
V Ajdovščini so se rodili slikarja Anton Cebej in Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar, literarni zgodovinar Avgust Žigon, arhitekt Svetozar Križaj in grafik Danilo Jejčič .
[uredi] Zgodovina
Mesto se je razvilo ob cesti Razdrto - Nova Gorica ob odcepih v Idrijo, na Predmejo, na Ustje ter mimo Vipavskega Križa v Štanjel. Od leta 1902 je z železnico povezana z Gorico.
V 4. stoletju za časa rimskega imperija je na območju naselja obstajal utrjen vojaški tabor z obrambnimi stolpi Castra Ad Flavium Frigidum (Ob mrzli reki), ki je služil kot cestna postaja na poti iz Italije v Panonijo in na Balkan. Pri Vrhpolju v bližini je bila leta 394 bitka med Teodozijem in Evgenijem. Leta 451 je hunski vojskovodja Atila na pohodu v Italijo postojanko porušil.
Naselje se ponovno omenjena šele leta 1507, ko naj bi ji je Maksimilijan I. dal trške pravice. Znotraj antičnega obzidja je nastalo značilno srednjeveško mesto. Razcvet kraja se je začel, ko so zgradili cesto iz Logatca čez Hrušico in leta 1664 še kamniti most, ki je povezal deželi Kranjsko in Goriško, meja med njima je namreč potekala prav po Hublju. V 16. stoletju se je začel razvoj fužinarstva, ki je s prekinitvami trajal do leta 1909. V naselju je bilo še veliko drugih obratov (žage, strojarne, tovarne testenin, papirnica, pivovarna, predilnica, barvarna...), iz katerih se je razvila današnja industrija.
V Ajdovščini je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska vlada po 2.svetovni vojni.
