Škocjanski zatok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Škocjanski zatok je naravni rezervat in se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto.

Škocjanski zatok je bil nekoč morski zaliv, ki sta ga počasi zasipavali rečici Bavdaščica in Rižana in se je zamočviril. Tu se mešata slana in sladka vode. Na tem območju so se križali interesi zagovornikov okolja in zagovornikov zasipavanja in urbanizacije. Sestavljata ga polslana laguna, obdana s slanoljubnimi rastlinami in trstičjem ter kmetijska zemljišča na Bertoški bonifiki, ki bodo preurejena v sladkovodno močvirje. To je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Rezervat je izjemnega pomena zaradi pestrosti rastlinskih in živalskih vrst.

[uredi] Naravni rezervat

Škocjanski zatok je največje polslano močvirje v Sloveniji, velikega ekološkega pomena ter izjemnih botaničnih, zooloških in krajinskih vrednot. Naravni rezervat Škocjanski zatok je sestavljen iz dveh delov - iz Bertoške bonifike, ki je sladkovodni del rezervata, in brakične lagune z plitvim in blatnim dnom. Škocjanski zatok je prostorno vodno območje, ki preko celega leta ohranja velik ekološki pomen. Z vidika biodiverzitete predstavlja življenjsko okolje za 41% vseh dvoživk v Sloveniji, 55% vseh zabeleženih vrst ptic in 36% vseh živečih sesalcev v Sloveniji. Raznolikost živalskega in rastlinskega sveta omogočajo različne globine lagune in raznolikost habitatov kot so močvirni travniki, plitvine, bazeni, reke, itd. Škocjanski zatok je pomembno mednarodno postajališče pri selitvah ptic, in ker pozimi ne zamrzne je za vodne ptice primerna lokacija za zimovanje, hranjenje, valjenje, itd.

[uredi] Nastanek

Nastanek Škocjanskega zaliva in kasneje zatoka je neposredno vezan na razvoj Kopra. Staro mesto Koper je bilo nekoč otok, ki je bil s solinami povezan s celino. O zatoku govorimo od leta 1957, ko je bil zgrajen 900 metrov dolg nasip od mesta Koper do izliva Rižane. Od tedaj pa do skorajšnjega zasutja v osemdesetih letih, se je vodna površina zmanjševala. Na območju lagune kljub vsemu ni zrasla predvidena industrijska cona, ampak je bilo območje zaradi spoznanega naravovarstvenega pomena leta 1998 zavarovano z zakonom. Leto kasneje je bil sprejet Program varstva in razvoja naravnega rezervata, ki predvideva tako sanacijo naravnih razmer kot tudi ureditev rezervata za obisk javnosti. Konec leta 1999 je bila Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) podeljena koncesija za upravljanje rezervata.

[uredi] Živalstvo in rastlinstvo

Muljaste plitvine poraščajo sestoji slanoljubnih rastlin, v zatoku pa so številne ptice. V obdobju od leta 1979 do 2000 je bilo opaženih 200 različnih vrst ptic, med njimi 75 gnezdilk in 125 vrst med selitvijo. Med bolj ogroženimi so tudi mala bobnarica ali čapljica (Ixobrychus minutus), kvakač ali nočna čaplja (Nycticorax nycticorax), čopasta čaplja (Ardeola ralloides), grahasta tukalica (Porzana porzana), močvirski martinec (Tringa glareola), črnoglavi galeb (Larus melanocephalus), tamariskovka (Acrocephalus melanopogon).

Mala bobnarica Ixobrychus minutus	Kvakač ali nočna čaplja Nycticorax nycticorax	Čopasta čaplja Ardeola ralloides	Grahasta tukalica Porzana porzana
Močvirski martinec Tringa glareola	Črnoglavi galeb Larus melanocephalus